spela* napisal/-a:Kaj pa je potem namen tempo tekov?
Če se pri počasnih tekih uporabljajo predvsem počasna mišična vlkana (ST), je namen tempo tekov trenirati, oz. izboljšati aerobno zmogljivost srednje hitrih mišičnih vlaken (tipa FTa), posledica je med drugim tudi večji VO2max, ki pa ni edina pomembna sprememba.
Uroš Sobočan napisal/-a:Se pa VO2max da natrenirat tudi z višinskimi pripravami ne samo s tempo teki in že smo lahko pri temi zakaj so Kenijci tako dobri.
No Kenijci že res da živijo na visoki nadmorski višini, je pa daleč od tega, da bi bili oni dobri tekači samo zaradi tega. Na točno to temo sem napisal članek z naslovom "Razlogi za prevlado Afriških tekačev na srednje in dolge proge", članek je bil objavljen v reviji Vrhunski Dosežek, lahko pa ga komu pošljem preko emaila če ga zanima.
spela* napisal/-a:A ni potem posledica ravno hitrostna vzdržljivost?
Hitrostna vzdržljivost je sposobnost povezana z laktično močjo in specifično vzdržljivostjo.
Primer: če tečeš 12s na 100m je to tvoja hitrost, če tečeš 400m 50s je to tvoja laktična moč (povezana s hitrostjo in hitrostno vzdržljivostjo), če tečeš 3x 300m v 38s je to hitrostna vzdržljivost (povezana z laktično močjo in specifično vzdržljivostjo), če tečeš 3x 600m v 1min22s je to specifična vzdržljivost...
Te kategorije se spreminjajo glede na ciljno disciplino (normalno da je specifična vzdržljivost pri 10000m nekej večjega volumna in počasnejšega tempa kot na 1500m), kakorkoli hitrostna vzdržljivost je nekej visoke intenzivnosti v povezavi s hitrostjo. Cilj izboljševanja hitrostne vzdržljivosti je, da če lahko pretečeš 400m v 50s, natreniraš vzdržljivost te hitrosti do te mere kjer lahko pretečeš 800m npr. v času 1min50s. Cilj je vedno pri enaki hitrosti trajati dlje.