Tekma, na kateri se mi je v glavi prvič pojavilo vprašanje:
"Ali naj odstopim!?"Razmere za tekmovanje so zame bile peklenske ... Želja je bila ogromna, priprave na Grintovec oddelane več ali manj uspešno, a po cca. 4km proge sem vedel, da to ni pravi dan za lovljenje rezultata in izboljšanje najboljšega časa na Grintovec, ampak, da bo to tema in borba s samim seboj!
Na melišču sem bil že 100% prepričan, da ko pridem na Kokrško sedlo, da se vsedem in odstopim iz dirke, ampak ko sem bil tam in so vsi tisti ljudje navijali sem si rekel: "Gremo naprej!".
Čas na vrhu je bil konkretno slabši od lanskega, a občutka na vrhu ne znam opisati ... To je enostavno treba probat in doživet!
Hvala vsem za vodo, limone, slador, navijanje, vzpodbudo, makarone, znoj in hvala reki Kamniški bistrici, da je tam kjer je, bila je odličen kraj za ohlajanje prekurjenega telesa!
Takoj po tekmi sem si rekel, da je to moj zadnji Grintovec, a že danes razmišljam drugače ... Seveda se vidimo spet naslednje leto!
