sonata arctica napisal/-a:No no, ne morem si kej da vas ne bi popravla. Kadar gre za šport ne govorimo o zasvojenostih! to si zapomnite: ne morte bit zasvojeni s tekom! 
O zasvojenostih govorimo takrat, ko gre za umetno škodljivo potrebo. Poudarek je na besedi "UMETNA". to so npr. alkohol, ostale droge itd. to so substance, ki èloveku niso nujno potrebne za preživetje, niso primarna potreba oz. naravna potreba. postanejo pa lahko umetna potreba z navajanjem na substanco.
pri športu oz. gibanju je pa drugaèe. to je èlovekova naravna potreba, èlovek se mora gibat, ne more kar vegitirat. Ne gre za umetno potrebo! in v tem je bistvena razlika, zakaj s športom ne morš bit zasvojen. èe imaš tovrstne težave s tekom, o katerih smo govoril, gre za motnje naravnih potreb. Isto kot npr anoreksija-ne morš reètda si zasvojen s hrano, ker je hrana naravna potreba, ampak spada to pod motnje naravnih potreb, torej motnje hranjenja.
odvisni smo pa tako al tko vsi od vsega- od odnosov, hrane, vode, ker brez tega ne bi preživel.
no tako, malo strokovnega pogleda na vso stvar ne škodi: konec koncev je le-ta zelo povezan s tekom 
Ja zanimiva ta tema oz. to mejno podrocje med zasvojenostjo in nedejavnostjo oz. med naravno potrebo in na sebe navleceno nepotrebno navlako oz. balastom.
Tudi stroka tukaj veliko kolikor vidim ne more pomagati vsaj v tem da si sam razcistis ali si zasvojen ali s tekom opravljas samo neko uravnotezenje.
Po nekaj fazah razmisljanja aerobne vadbe mi je jasno predvsem to da je smisel clovekovega gibanja v takem svetu kot smo ravnotezje.
Sedaj ce si profi sportnik je njegovo ravnotezje drugace kot predpisano ravnotezje kmeta ali predpisano ravnotezje nekega pisarniskega knowledge-workerja ali priporocljivo ravnotezje recimo kaksnega terenskega delavca da se ne puscam v kaksne ugledne kaste visokih politikov ali deloholikov managerskega tipa ali dobro organiziranih managerjev.
Kako razumem ravnotezje ?
Da opravljam tistih nekaj osnovnih obveznosti z maksilano mero ustvajralnosti ( velikokrat ali skoraj vedno nam ni dana ) v nekem casovnem obdobju in na nekem prostoru. Zato da uspem vzdrzevati to stanje pa moram zanihati se v drugo smer uravnoteziti.
Eden od prinicpov duha pravi kolikor bolj nihas v eno smer toliko bolj bos moral zanihati v nasprotno smer da bos prispel do ravnotezja. In ta prinicpi najdes v erligijah , sportu, celo matematicni teoriji iger.
Torej ce se gres teka do te mere da brez njega ne mores je velika verjetnost da bos ga s casom popolnoma zasovrazil in preskocil na drugo.
Ce pa pogledamo drugo sliko. Zamislimo si zivljenje ljudi na planotah v Tibetu. Kjer ob vseh problemih ki jih imajo vsake toliko casa na dan gredo in zavrtijo molilne mline ki se morajo venomer vrteti. Vzdrzujejo neko navidez nepomembno dejavnost s funkcionanega vidika njihovega zivljenja in prezivetja ampak ( ni vazno kaksna je religija ) ampak sprotno opralvjajo meditavino dejavnost ki nic ne zahteva ne obvezuje.
Nauk ki ga dobivam iz teh zgodb je ta: dokler tek od mene zahteva samo to da umirim svojega duha da izrazam na svoj nacin ideje in ustvarjalnost potem je koristen in ni odvisnost. Mariskateri vzorec ki sem ga dobil iz teka sem uspesno projiciral in izrabil v drugih oblikah zivljenja.
Tako da se ne strinjam s tem da je tek isto kot hrana namrec je nepotreben s funkcionalnega vidika ( tu kjer sedaj bivam in kako bivam ) ampak potreben kot oblika uravnotezenja.
Tisti trenutek ko pa tek postane predmet potrosnistva
( recimo spremljam in delam cirkus okoli prozivajalcev obutve, pripravkov ki jih lahko pozrem samo zato da sem boljsi ,
da prilagajam zivljenje teku - hrana, delam reklamo za taksen in taksen
produkt in se izmikam naravnim principom tisti trenutek pa tek postane
prizadevanje in sam cilj in s tem postane se ena neumnost ). Potem pa se ze moras odlocati med se eno obveznostjo.
Ta opravicila da telo ptorebuje dozo in podobno so podobne storije kot pri narkomanu ali alkoholiku in ne vem zakaj ga ne bi potem jemal kot zasvojenost.
Telo je glava si sam in tako kot ga obvladujes tako se bo obneslo in ni potrebno zganjati cirkusa. Tako vidim vidim situacijo.
Ja pa tudi osnovna teznja v zivljenju tudi nekaj steje :
ce si sportnik in si nagnjen k perfekciji bos drugace jemal zadeve
ce si rekreativec in te caka sluzba , domace obveznosti pa se kaj drugega zopet drugace. V tej zmedi in kompleksnosti nekateri najdemo tako resitev da se nagnemu k prinicpov ki vladajo v naravi.
Tako da lahko si tudi tak oreces: tek je naravno gibanje cloveka
( pa ze imas alibi za zasvojenost ). Ce pa je to res potem ne potrebujem zanj vsega cirkusa ( umetnih dodatkov, posebne opreme, posebnih prizadevanj , pa konec koncev tudi forumov ne ):
Pac teces ker teces.
Pa saj ni čudno ko pa je tako vreme 
Ok?Če ne pa bom prišel tja pa vam bom laufal cej dan okol bajte.
