- 31 Okt 2006, 21:11
#76276
Da še sam podam svoje razmišljanje: saj res, zakaj glih 42km?! V 3,4,5 h? A gremo v drugo skrajnost - zakaj ne 100 m v 11 sekundah? Ne gre... Za 99,99% forumovcev gotovo ne!
Zakaj jaz 42k? Ker mi je to bila dooolgo velika želja. Ki sem jo želel uresničiti, in sem jo, ko se mi je zdelo, da bom zanjo tudi zrel in pripravljen.
In sem kmalu ugotovil kar nekaj stvari.
- da je - vsaj meni - dost lažje tečt 42k pri zmernem naporu kot pa se razturit na 10k na meji dobrega okusa.
- da je 42 neka krona tekov, ki jih naredim skozi leto.
- ko sem pretekel prvega, sem želel vedno hitreje. Vedno znova zrušit PB.
- po drugi strani sem si velikokrat želel it na maraton le zaradi druženja, samo se mi je vedno zdelo škoda zapraviti npr. polletni ali pa kar sezonski vložek za to, da bi potem ... čvekal? No, ja letošnji Radenci so bili približno taki, samo ni to pravi filing, vsaj meni ne. Zato grem raje na maraton takrat, ko se mi zdi, da sem dobro pripravljen, da odtečem najbolje, kolikor zmorem, pa tudi če potem 2 dni krevsam... Pa kaj! Osebno zato raje odtečem kvečjemu dva maratona letno, še raje enega, pa tistega zato na polno, za lastno zadovoljstvo, da si sam dokažem, da zmorem..
- ne vem, zdi pa se mi, da se vsak, ki preteče (!) maraton, s tem rad pohvali. Laik mu seveda zavida razdaljo, le peščici karkoli pove sam čas (z rezultati, ali pa uvrstitvijo se rekreativci ne moremo ravno postavljat, razen če rečeš - ok, bil sem 109. od 1375 tekačev... Uaoo!).
- na začetku mojega tekanja sem rad dost govoril o teku. Napaka! Kdo pa sem jaz, da širi tekaško vero?! Dobival sem namreč ene take čudne fidbeke, v stilu -"ok, ful fajn, laufaš, ja, pa da je zdravo, saj jaz bi tudi rad, pa ne morem,... ej... mater si kreten!" Zato zaključujem svoje razmišljanje z "vsako tele ima svoje veselje, vsak bik ima svoj štrik".
Zakaj jaz 42k? Ker mi je to bila dooolgo velika želja. Ki sem jo želel uresničiti, in sem jo, ko se mi je zdelo, da bom zanjo tudi zrel in pripravljen.
In sem kmalu ugotovil kar nekaj stvari.
- da je - vsaj meni - dost lažje tečt 42k pri zmernem naporu kot pa se razturit na 10k na meji dobrega okusa.
- da je 42 neka krona tekov, ki jih naredim skozi leto.
- ko sem pretekel prvega, sem želel vedno hitreje. Vedno znova zrušit PB.
- po drugi strani sem si velikokrat želel it na maraton le zaradi druženja, samo se mi je vedno zdelo škoda zapraviti npr. polletni ali pa kar sezonski vložek za to, da bi potem ... čvekal? No, ja letošnji Radenci so bili približno taki, samo ni to pravi filing, vsaj meni ne. Zato grem raje na maraton takrat, ko se mi zdi, da sem dobro pripravljen, da odtečem najbolje, kolikor zmorem, pa tudi če potem 2 dni krevsam... Pa kaj! Osebno zato raje odtečem kvečjemu dva maratona letno, še raje enega, pa tistega zato na polno, za lastno zadovoljstvo, da si sam dokažem, da zmorem..
- ne vem, zdi pa se mi, da se vsak, ki preteče (!) maraton, s tem rad pohvali. Laik mu seveda zavida razdaljo, le peščici karkoli pove sam čas (z rezultati, ali pa uvrstitvijo se rekreativci ne moremo ravno postavljat, razen če rečeš - ok, bil sem 109. od 1375 tekačev... Uaoo!).
- na začetku mojega tekanja sem rad dost govoril o teku. Napaka! Kdo pa sem jaz, da širi tekaško vero?! Dobival sem namreč ene take čudne fidbeke, v stilu -"ok, ful fajn, laufaš, ja, pa da je zdravo, saj jaz bi tudi rad, pa ne morem,... ej... mater si kreten!" Zato zaključujem svoje razmišljanje z "vsako tele ima svoje veselje, vsak bik ima svoj štrik".
Prehitiš zadnjega tekača: na katerem mestu si?
Se mi je malo skupaj zlozilo in sem v soboto opravil 'sprehod' okoli Ljubljane. 
Kakor naroceno, da koncam tisto kar sem napisal. 