Najprej se vsem zahvaljujem za čestitke in podporo.Posebej se moram
zahvaliti Jožkotu,za prijaznost,skrb,podporo in vesel sem,da sem spoznal
tako dobrega,vedno nasmejanega in veselega človeka.Brez njegove
pomoči mi sigurno ne bi uspelo.Rad bi se zahvalil tudi Venclju,ki me je
spremljal v zadnjem krogu od Hudejužne pa do konca.
Ob 9:15 sem se odpravil od doma proti Petrovem Brdu.Nestrpno sem
že čakal,da se soočim s tem izzivom.Čutil sem,da v meni vre od adrenalina.
Okoli 12:00 prispem na Petrovo Brdo,kjer me je čakalo sončno vreme.
Počasi se začnem preoblačit in pripravljati stvari,ki jih bom vzel seboj za
prvi krog.Ko sem bil pripravljen sem poklical Jožkota,da mu povem,da
bom štartal ob 12:25.Dal mi je napotke in nasvete,opozoril me je na kaj
moram biti pozoren in mi zaželel srečno pot.Rekel mi je,da mi je na razpolago 24 ur na dan,če bi se znašel v krizni situaciji.Z odločnimi koraki
sem krenil na pot.Ker je bilo lepo vreme,sem lahko opazoval prelepo
pokrajino,s katero ti ljudje dihajo.Približno 200 m pred lovsko kočo je bil
odcep brez označbe.Zato sem poklical Jožkota.Ko sem mu razložil,kje se
nahajam,mi je takoj razložil nadaljno pot.In glej ga zlomka.Pri lovski
koči zavijem desno v breg,približno 500 m.Naenkrat sem se spomnil,da
mi je Jožko naročil,da moram pri koči zaviti levo.Zato sem obrnil in se
vrnil do koče.Potem grem nekaj metrov naprej in zagledam tablo,ki je
usmerjala pot za Črno prst.Do sedla Čez Suho sem potreboval 1:50.
Nato je sledil spust do Kala.Pri vodnjaku sem se osvežil in si natočil
nove zaloge vode.V počasnem teku sem nadaljeval do Hudejužne.
Prispel sem v 3:55 ( od štarta ).Čakalo me je prvo srečanje z Durnikom,
ki sem ga opravil v 1:10,nato pa sem nadaljeval pot proti koči na
Poreznu,kjer sem prispel v 6 urah.Tam me je že čakal Jožko.Spila sva
čaj in se odpravila proti Petrovem Brdu.Spust s Porezna je bil dokaj
hiter in naenkrat sva bila na Petrovem Brdu.Čas za prvi krog 6:40.
Nekoliko boljši kot sem pričakoval.Nato sem se preobul in preoblekel,
vzel stvari za drugi krog.V koči me je čakala zelenjavna juha,ki mi jo je
priskrbel Jožko.Zelo se mi je prilegla.
Nato sem se podal v drugi krog.Vedel sem,da bo sedaj malo težje,saj
je pred mano noč.Malo pred sedlom Čez Suho sem moral prižgati
svetilko.Do sedla Čez Suho sem potreboval 2:30.Upošteval sem Jožkotove
nasvete,naj bom previden in pazim na označbe,da ne bi zašel.Ko sem se
spustil od Kala proti Hudijužni je začelo rahlo deževati.Malo pred
Hudojužno sem prečkal pašnik,kjer sta me napadla konja.Skakal sem
okoli drevesa in jih s palicami odganjal.Ko mi je uspelo pobegniti s pašnika sem se odpravil proti Hudijužni.Pravi naliv,pa sem doživel,ko sem
šel na Durnik.Pot je postala spolzka,začela se je pojavljati megla.Zato
sem moral biti še bolj previden.V 7 urah prispem do koče na Poreznu.
Nato sledi samo še spust do koče na Petrovem Brdu.Tu pa se mi je svet
podrl na glavo.Med spustom s Porezna sem šel preveč levo in zašel.
Takoj sem poklical Jožkota.Kar nekaj časa sva potrebovala,da sva
ugotovila,kje se nahajam.Nato me je Jožko usmeril na pravo pot.Ko sem
prispel do koče na Petrovem Brdu sem ugotovil,da sem za drugi krog
potreboval 9 ur.Tako sem si zapravil vso rezervo iz prvega kroga.Ker
nisem imel časa,se nisem niti preobul in preoblekel.Vzel sem samo
pijačo in šel v tretji krog,za katerega imam točno 8 ur časa.V glavi sem
bil trdno odločen,da grem do konca.Tudi mokri copati in oblačilo,mi niso
vzeli volje.Kaj kmalu sem naletel na meglo,ki pa ni bila dolgo,ker se je
začelo daniti.Večkrat sem razmišljal,kje bi se dalo največ pridobiti.Do
sedla Čez Suho sem potreboval 2:30.Sledil je dokaj hiter spust do Kala
in nato do Hudejužne.Tu pa me je čakalo presenečenje.Čakal me prijatelj
Vencelj,ki se je odločil,da me bo spremljal do konca.To mi je vlilo še
dodatne moči in volje.Pred nama je bil še zadnji vzpon na Durnik,ki sva
ga opravila v 1:10.Ugotovil sem,da sem za vse tri vzpone na Durnik
potreboval po 1:10.Do koče na Poreznu sva prišla v 6:45.Tako sva imela
še 1:15 časa.V počasnem tempu sva se spustila do Petrovega Brda.
Ves srečen in zadovoljen,da mi je uspelo,po 23:53 končam to extremno
pustolovščino,ki mi bo večno ostala v spominu.Najbolj sem vesel,da
kljub mokrim copatom,nisem staknil nobenega žulja in nisem imel
težave s krči.
