Zadnje novičke

[Rollback]

V naših krajih bosi tek še ni "modern", tisti, ki ga prakticiramo, pa iz izkušenj vemo, da se adaptacija ne zgodi čez noč. Zna pa se zgoditi, da bo tudi pri nas bosonogi način rekreacije postal popularen, ta popularnost pa s sabo prinese tudi "instant" navdušence, ki bi že v štartu radi bili hitri, elegantni, naravni, tehnično brezhibni in bosi. Zato ni odveč poudarjanje še in še, da je tranzicija dolgotrajen proces (po mojih izkušnjah vsaj pol leta ali več), ki pa je že sam po sebi nagrajujoč..

[Andreja_T]

Kar se spremembe tehnike tiče. Jaz sem spremenil, oziroma odstranil obutev. Tehnike nisem nič spreminjal, sama se je spremenila. Bos preprosto ne moreš tečt na peto. Od januarja tečem bos in sem šele sedaj nekako sposoben preteči 21 km v ene dveh urah. Doma mi gre, kako bo pa v soboto v MB bom pa še videl. Ampak jaz nisem ravno primeren za neko posploševanje. Pri mlajših ljudeh gre to gotovo hitreje.

Ko imam obute tekaške copate (v njih hodim okoli), včasih malo tečem v njih. Noga avtomatično pade na peto. Potem probam na sprednji del stopala in ne gre. Čisto nekaj izumetničenega, nenaravnega. Copat je pač zadaj višji in je že narejen za tek na peto. Če bi v tem copatu silil nogo na sprednji del, se mi zdi da bi bilo tako kot če bi hotel tečt v pancarjih.
Za tek na sprednji del je treba imet tudi pravilen copat. Ali pa tečt bos.

Zgornje jemljite kot mojo izkušnjo, ne pa kot prepričevanja koga, da je tako prav.

jp, ampak moraš računat, da si celo tekaško življenje pred tem tekel v blaženih copatih "po petah" in ti je ta tehnika prešla v kri, kot se reče. če bi od začetka tekli bosi, bi verjetno (predvidevam) tudi v copatih tekli po sprednjem delu. vendar se v možganih naredi preklop, takoj ko obuješ čevlje - aha, saj je mehko, lahko tečem po starem. da bi se nova tehnika avtomatizirala, je po mojem potrebno več let navanjanja, da prideš v fazo, ko ti ni treba več razmišljati in zavestno paziti na to, kako tečeš v copatih. najbrž bi k temu precej pripomoglo tudi to, da kupiš "neblažen" (beri, minimalno blažen) tekmovalen copat, ki nima preveč podložene in dvignjene pete.

@tae: saj ne jemljem resno, pravim, da me v bistvu zabava vse to zgoraj navedeno je pa samo moje osebno mnenje, ki zna bit tudi napačno

[katka]

Ko imam obute tekaške copate (v njih hodim okoli), včasih malo tečem v njih. Noga avtomatično pade na peto. Potem probam na sprednji del stopala in ne gre. Čisto nekaj izumetničenega, nenaravnega. Copat je pač zadaj višji in je že narejen za tek na peto. Če bi v tem copatu silil nogo na sprednji del, se mi zdi da bi bilo tako kot če bi hotel tečt v pancarjih.
Za tek na sprednji del je treba imet tudi pravilen copat. Ali pa tečt bos.

Jaz tečem v supergah in nameravam še naprej teč v supergah, resda lažjih od tistih, ki sem jih bila vajena zadnji 2 desetletji. Od začetka se mi je zdelo, da je finta tranzicije na sprednji del stopala v supergah, pa zdaj vidim, da v mojem primeru ni bilo tako. Finta je bila v mehaniki teka. Pravilna aktivacija mišic (= aktivacija nožnega bicepsa + odrivanje od tal, ne vlečenje za tla + skrajšanje časa tranzicije težišča telesa čez sredino stopala, ki je spredaj) => pristajanje na sprednji del stopala. Se mi je pa nekaj časa dogajalo, da me je copat zelo motil, ker sem čutila, da me sili točno v to: pristajanje na petah. Zdaj me isti copat ne sili več v pristajanje na petah. To je moja izkušnja, ne želim oporekati tvoji, le dodati svojo zgodbo - verjamem, da imamo med seboj različne (in enako legitimne) izkušnje.
Sem sprobala tudi VFF, pa mi v končni fazi zdaj bolj sedejo za indoor treninge (deadlifti, bodyweight vaje, kolebnica) in hojo (za slednje še Vivo Barefoot čevlji, a žal ne v takemle vremenu). Verjetno rabim več časa.
Kar se preprogramiranja tiče, seveda je časovno individualizirano, kot vse, kar se tiče utelešenih znanj. Je 2 meseca dosti? Verjetno da, za nekatere. Drugi bodo počasnejši; njihova motorika je lahko že zdaj opazno slabša in imajo več dela za opravit. Opazujem ljudi, ki so lahko štorasti po 6 mesecev skupaj, vztrajajo, potem pa se jim lepega dne nekaj "odpre"; njihovi gibi najdejo eleganco, racionalnost in logičnost. Bom poročala, kako gre našim po dveh mesecih. Meni osebno se je ta tranzicija zgodila relativno hitro, odtod moj optimizem. Res pa je, da delam dosti težkih stvari in kolebnic, tako da mi sama mišična moč + stabilizacija trupa ni bila problem.

[Rollback]

da bi se nova tehnika avtomatizirala, je po mojem potrebno več let navanjanja, da prideš v fazo, ko ti ni treba več razmišljati in zavestno paziti na to, kako tečeš v copatih. najbrž bi k temu precej pripomoglo tudi to, da kupiš "neblažen" (beri, minimalno blažen) tekmovalen copat, ki nima preveč podložene in dvignjene pete.

Vidiš, čemu več let "matranja" v klasični obutvi, če pa z uvajanjem bosega ali minimalističnega teka lahko to dosežeš na bolj naraven način. Preveč podložena obutev je v največji meri kriva za pristajanje na peto (in doktrino, ki je povezana s tem).

Minimalne obutve pa je sedaj na razpolago tudi že precej (zanimivo, sedaj so že proizvajalci blaženih tekaških copat zavohali novo tržno nišo in začeli lansirat manj blažene modele...)

[katka]

Tale je zgovorna...

[Rollback]

Sem jo opazil že na FB, super

Dodati bi morali še copatke, ki so jih mel ultraši, ki so tekal čez Ameriko v poznih 20ih prejšnjega stoletja ali pa one, ki jih je v 50ih imel Zatopek, ko je zmagoval na maratonih..

Devolucija

[zappa]

Moje izkušnje glede teka v supergah, potem ko prek bosonogega ali skoraj bosonogega teka (v VFF, Feelmaxicah ali čem podobnem) spoznaš tehniko "naravnega" teka, so podobne kot pri Katki in nasprotne od izkušenj pri Klopotcu.
V supergah zdaj tečem na enak način kot bos ali v VFF. Superge same me prav nič ne silijo v pristajanje na peto, pa so iste kot pred "tranzicijo", zato ker štos ni v tem, ali pristajaš na peto ali na sprednji/srednji del stopala. Trik je predvsem v drži celotnega telesa, v sproščenosti, v dolžini in frekvenci korakov in v tem, da delaš stik s podlago pod in ne pred težiščem telesa. Način postavljanja stopala je potem posledica vsega tega in ne obratno. In vse te stvari pridejo nekako naravno, same od sebe, če si bos ali v kaki zelo minimalni obutvi brez opore in blaženja. Ko pa imaš enkrat feeling za tak način teka, je zelo podobno tudi v supergah. Superge samo dopuščajo tudi drugačen način teka, bosa taca pa pač ne in zato se je tega veliko lažje navaditi/naučiti brez superg. Oziroma si sploh ne predstavljam, kako bi se tega lahko navadil v supergah, kjer ni ustreznega feedbacka.

Dva meseca za "preprogramiranje" se mi zdi močno premalo, ne glede na to, da je potrebni čas največ odvisen od posameznika. Predvsem pa je odločno premalo, da bi lahko objektivno ocenil morebitne posledice. Vsi forumi o bosonogem teku so polni zgodb o poškodbah zaradi pretiravanja predvsem pri tistih, ki se gredo tranzicijo brez bosega teka - tak sem bil jaz, samo brez poškodb - in pričakujejo, da bodo že v par mesecih po spremembi teka lahko tekli enako daleč/hitro kot pred spremembo. Tako da jaz bi bil pri tem zelo zelo previden in postopen. Pri meni je lansko leto spontano "preprogramiranje" s postopnim nadomeščanjem dela teka v supergah s tekom v VFF trajalo pol leta. Letos, ko sem tekel tudi bos (poleg superg in VFF), se pa tranzicija še kar nadaljuje, ocenjevanje posledic pa prav tako

[zappa]

Tale je zgovorna...

JA, res.

Ne glede na dejstva, pa je ta fotka po svoje tudi neobjektivna: le zakaj so novejše superge v ospredju, stare pa v ozadju? Zato, da je razlika še bolj potencirana...

[katka]

Dva meseca za "preprogramiranje" se mi zdi močno premalo, ne glede na to, da je potrebni čas največ odvisen od posameznika.

Verjetno velja tukaj pojasniti, da se preprogramiranje (tako, kot sem ga zaobjela v tej temi) nanaša na tehniko teka, ne pa na spremembo obuvala.

[zappa]

Verjetno velja tukaj pojasniti, da se preprogramiranje (tako, kot sem ga zaobjela v tej temi) nanaša na tehniko teka, ne pa na spremembo obuvala.

Saj ravno zato. Mogoče pa res ne govoriva o isti stvari. Ta sprememba tehnike pomeni velike spremembe za obremenitve določenih mišic, tetiv, kosti in še česa (sploh v stopalu), na katere se po mojem mnenju večina ne more tako hitro privaditi. Privaditi v smislu, da lahko pretečeš primerljive razdalje pri primerljivi hitrosti kot pred spremembo načina teka in to brez negativnih posledic. Za to se mi zdi dva meseca odločno premalo (ne glede na obutev).

[katka]

Okej, še eno pojasnilo (morda bistveno): ko se na TF pogovarjamo o teku, verjetno imate povečini v mislih dosti hujše kumulative kilometrine, kot jih delamo mi v CF. In tukaj se lahko strinjam, da "držat pozo" 6 minut ali 3 km ni enako kot 10 km ali 21 km ali še kaj več.

A sva zdaj na isti frekvenci?

Aja - še tale pripis: hierarhija, kot jo jaz vidim je:
1. tehnika
2. intenzivnost
3. kilometrina (jup, šele na koncu).

[Andreja_T]

Vidiš, čemu več let "matranja" v klasični obutvi, če pa z uvajanjem bosega ali minimalističnega teka lahko to dosežeš na bolj naraven način. Preveč podložena obutev je v največji meri kriva za pristajanje na peto (in doktrino, ki je povezana s tem).

Minimalne obutve pa je sedaj na razpolago tudi že precej (zanimivo, sedaj so že proizvajalci blaženih tekaških copat zavohali novo tržno nišo in začeli lansirat manj blažene modele...)

s prvim delom se tudi jaz strinjam. ko smo že pri programiranju - pravilne tehnike ne osvojiš takrat, ko tečeš s pravilno tehniko, ampak ko ti ni treba o tem več razmišljat in tako tečeš samodejno - ne petnajst minut, ampak vedno, brez temu namenjene pozornosti, 10km, 70km, ali pa ko tečeš v trgovino in na avtobus.

s tem, da pri nas ni minimalistične obutve, sem imela v mislih predvsem to, da tega v splošnih trgovinah v večinoma(še) ni. če se postavim v kožo povprečnega tekača (recimo začetnika), ki gre v opevan "intersport z najboljšimi cenami", TS in podobno, se bo malo namučil, da bo našel take copate, pa še prodajalec mu bo na vsak način hotel prodati dva povštra za na noge. tudi od tekmovalnih modelov se dobi v glavnem nike lunar(karkoli-že), ki za moj okus niti ni tekmovalni čevelj. se pa seveda da dobiti kaj takega, če se hoče - le da se je treba obrniti na zastopnike (katerih začetniki ponavadi ne poznajo) ali naročati iz tujine, kjer kupiš mačka v žaklju, če modela ne poznaš (problemi s številko, širino, prileganjem copata).

splošen trend raznih strokovnjakov in "strokovnjakov" še vedno sledi načelu - bolj je blaženo in podprto, bolje je.

[katka]

ko smo že pri programiranju - pravilne tehnike ne osvojiš takrat, ko tečeš s pravilno tehniko, ampak ko ti ni treba o tem več razmišljat in tako tečeš samodejno - ne petnajst minut, ampak vedno, brez temu namenjene pozornosti, 10km, 70km, ali pa ko tečeš v trgovino in na avtobus.

Point, a s tole rezervo z moje strani:
a) intenzivnost se bo vedno hotela tepst s tehniko in jo "lomit",
b) mišična utrujenost? Ne moremo misliti, da bo tehnika zdržala ad infinitum.
Oboje se takoj preplete s kilometrino, čeprav, ja: dlje ko zdržiš brez da te "lomi" in ne da ti je treba biti miselno zraven svoje tehnike, boljši si.

Pri CF vadbi (ne samo tek, tudi mnoge druge vaje, ki jih uporabljamo) se na naprednejši stopnji dosti gibljemo v območju intenzivnosti, ki bo nujno hotela kvarit tehniko in skušamo zdržat. S svojimi tekaškimi kilometrinami še zdaleč ne dosegam nekih hudih kvot, vendar pa znotraj celotne slike meni takole, kot je, utreza, četudi 70 km ne pretečem v perfektnem slogu oz. jih sploh ne. Recimo, da poskušam biti tehnično solidna in beležiti napredek v mnogo več rečeh, kot je samo tek, zato sem s svojimi 5 ali 10 km ali 24 x 10 minut relativno "lepega" teka več kot zadovoljna in bom izboljšave iskala v višanju intenzivnosti, ne pa kilometrin. Kar me bo, seveda, nujno vrnilo nazaj k razmišljanju o tehniki, medtem ko se ženem novim zmagam naproti...

[Rollback]

ko smo že pri programiranju - pravilne tehnike ne osvojiš takrat, ko tečeš s pravilno tehniko, ampak ko ti ni treba o tem več razmišljat in tako tečeš samodejno - ne petnajst minut, ampak vedno, brez temu namenjene pozornosti, 10km, 70km, ali pa ko tečeš v trgovino in na avtobus.

Pod tole bi se še pred časom tudi jaz podpisal; navsezadnje je bila tudi moja mantra, da zares tečeš šele takrat, ko pozabiš na to, da tečeš. Ko pa sem začel bosonogo tekanje, sem počasi razširil in spremenil to mnenje: namen naravnega teka je v tem, da si ves čas v stiku z okolico, da spremljaš podlago, da predvidevaš kaj te čaka in se temu primerno odzivaš.
Je pa res in to imaš prav: ni več treba paziti na tehniko, ker se s tem, ko se pravilno odzivaš na teren, korak avtomatično popravi in je tudi tehnika (bolj) prava.

Glede obutve: pričakovat, da ti bodo v "običajni" športni trgovini, kjer prodajajo cel asortiman podložene obutve kompetentno svetovali tudi pri minimalistični, je bržkone utopija. Navsezadnje gre za dva različna pristopa in trgovec, ki ti za tek prodaja blažen copat, ti za isti šport težko istočasno priporoči še minimalistično obutev (ker bi se negiral). Oziroma drugače: žal trgovci niso podkovani na obeh področjih in ti ne znajo povedat prednosti z obeh strani (in slabosti, če smo že pri tem)...Se pa tudi na tem področju premika, specialistične trgovine prihajajo na sceno, večje trgovine razmišljajo o minimalističnih kotičkih...

[Andreja_T]

Pod tole bi se še pred časom tudi jaz podpisal; navsezadnje je bila tudi moja mantra, da zares tečeš šele takrat, ko pozabiš na to, da tečeš. Ko pa sem začel bosonogo tekanje, sem počasi razširil in spremenil to mnenje: namen naravnega teka je v tem, da si ves čas v stiku z okolico, da spremljaš podlago, da predvidevaš kaj te čaka in se temu primerno odzivaš.
Je pa res in to imaš prav: ni več treba paziti na tehniko, ker se s tem, ko se pravilno odzivaš na teren, korak avtomatično popravi in je tudi tehnika (bolj) prava.

ja, saj se strinjam, hotela sem samo rečt, da (po mojem) stvar funkcionira takrat, ko ti pride v kri. ne, da ti ni treba bit pozoren, prav je da si pozoren na okolje, ne pa tudi na to, kako se držiš, kako prisajaš in se odrivaš, na položaj stopal, itd. če potegnem vzporednico z npr. borilnimi veščinami: ko treniraš padce, jih ponoviš sto in stokrat, sčasoma to postane refleks in ob morebitni izgubi ravnotežja se odzoveš avtomatsko in padeš pravilno, brez da bi prej razmišljal, kam boš dal roke in noge - takrat je to prava stvar. hkrati še ne pomeni, da ti ni treba gledat, kje hodiš, če se znaš odzivat.

Glede obutve: pričakovat, da ti bodo v "običajni" športni trgovini, kjer prodajajo cel asortiman podložene obutve kompetentno svetovali tudi pri minimalistični, je bržkone utopija.

sigurno da je velik lažje je prodat "super antitorzijsko, antipronacijsko, stabilizacijsko, bla, bla" (kakor)tehnologijo, kot milimeter navadne gume!