Pa sem odtekel svoj prvi maraton v svojem življenju.
Ideja, da bi pretekel svoj prvi maraton je padla 19.07.2009, ko sem prvič pretekel cel PST (do takrat največ 23km). Takrat so se potem začela iskanja kakega programa za pripravo na maraton. Poslala mi je nana (HVALA) avstrijski program po katerem sem začel malo bolj resno trenirat, med drugim tudi prvič intervale. Šlo je v redu, v avgustu pretekel skoraj 300 km, potem sem se preizkusil na gorskem maratonu KAM. Od tu naprej so se pa začele pojavljati poškodbe katere še vedno čutim. V mesecu oktobru sem pretekel enkrat cel PST in še nekaj manjših tekov, ostalo pa sem zaradi poškodbe gležnja počival, posebno zadnje tri tedne.
Zaradi velikega truda, naporov, odrekanj,....sem si želel, da se LM kljub poškodbi vseeno udeležim. Nekateri so tej odločitvi nasprotovali, nekaj je pa bilo tudi takih, ki so me spodbujali in mi tudi pomagali. (HVALA VAM)
In prišel je dan
D. Treme do zadnje ure nisem imel. Sem pa kar nekaj časa porabil zjutraj, da sem kolikor toliko pripravil nogo za tek. Čez gleženj sem si dal obliž proti bolečinam, noge namazal s kremo F23, vzel dve tableti proti bolečinam. Dobre pol ure pred startom sem se z moje firme po slovenski odpravil na start. Ravno toliko da sem se malo ogrel in postavil na start.
In potem je sledil pok pištole in start. Na garminu sem si nastavil virtualnega partnerja z določenim tempom 4:58, kar bi bil potem cilj slabe 3:30:00 (plan treningov sem imel za ta čas). Tempa sem se točno držal in se v prvem krogu, kar malo zadrževal (množica naredi svoje) pa čeprav bi lahko tekel hitreje. Po 23 km so pa tablete proti bolečinam popustile in takrat so se potem začele pojavljati bolečine in muke. Zadnje 4km sem imel take hude bolečine,

da sem komaj še tekel in na čelo mi je prihajal pot in solze v oči. Delala je samo še trma in trdna volja, da maraton končam. Hvala navijačem TF in ostalim za spodbude v zadnjem km.
V cilju je ura pokazala 3:43:17. Vesel sem tega rezultata, saj je bil pod 4:00:00, kar je bila tudi želja za prvi maraton. Res je da sem treniral za 3:30:00 in ta rezultat bi verjetno tudi dosegel, če ne bi bilo poškodbe. To sklepam tudi po tem, saj sem imel povprečni pulz samo 157, kar je le nekaj malega nad aerobnim.
Vesel sem, da sem prvič pretekel maraton in to z solidnim časom, vsaj meni se zdi tako.
Ob tej priliki bi se pa rad zahvalil vsem, ki ste mi dajali podporo, mi svetovali z izkušnjami, nasveti,..preveč vas bi bilo če bi vse našteval, pa še koga bi pozabil. Hvala tudi moji Marjani, ki je bila v času mojih treningov za marsikaj prikrajšana in se mi je velikokrat morala prilagajati na moje treninge. Zaradi treningov letos tudi morja nisem občutil.
HVALA ŠE ENKRAT VSEM, KI STE KAKOR KOLI PRISPEVALI ZA IZPOLNITEV MOJEGA CILJA. 