prostor za dogovore in pogovore TFjevcev s totega konca
Uporabniški avatar
 Vreme
#178975
Zdravko na velikost majic pa nismo mislili, sicer pa pot pod noge, pa napad na drugo majico, pa št. majice na kartonček drugič pripiši :D
Uporabniški avatar
 ZdravkoC
#178989
Sladki planinci me bojo fejst oblekli :wink:
Danes sem pa res dobil značko :D
Uporabniški avatar
 Vreme
#178991
ZdravkoC napisal/-a:Sladki planinci me bojo fejst oblekli :wink:
Danes sem pa res dobil značko :D


A na dopust pa si kar pozabo??? :wink:
 bruny
#178998
:D Tudi mene iz ,,pohodniškega pododseka,, so počastili z majico in značko.

Hvala in LP.
Uporabniški avatar
 ZdravkoC
#179006
Vreme napisal/-a: A na dopust pa si kar pozabo??? :wink:

Bi bilo fajn, da bi se TF klapa, ki laufamo Šentiljsko in si prislužimo "dopust" enkrat podali skupaj z družinami preko Pohorja in prespali v apartmajih na Ribniški ... al' kak si si ti to predstavljal?
Mislim, da bi moji dve šli z veseljem. Sicer se bosta morali fejst potrudit, meni bo pa tudi prav prišlo, če 10x pretečem Šentiljsko pot :wink:
Uporabniški avatar
 Vreme
#179009
Zdravko ideja in pol, torej pod pod noge.... :wink:
 bruny
#179390
:D V nedeljo 26.04.2009 sem se zopet podal na Šentiljsko pot, da jo prehodim točno po predpisani trasi in v celoti. Pred tremi tedni sem namreč storil nekaj napak pri Ceršaku, med lovskim domom Zgornja Velka in naseljem Zgornja Velka zaradi spregledanih markacij in pa med antenami nad Dobrenjem in Šentiljem , ker me je ujela noč. PD Paloma mi je sicer pot priznala kot opravljeno a sem dobil uro in dvajset minut pribitka na končni čas, kar je bila seveda korektna odločitev. Tokrat sem pot opravil korektno po točno določeni trasi v pohodniškem koraku in nordijski hoji.

:D Razmere za hojo so bile dokaj ugodne. Bal sem se namreč blatnih poti a so se bile že dokaj dobro osušile pa tudi temperatura ni bila previsoka in pihal je hladilni veter. Za pot sem porabil v brutto času enajst ur in pol in nekaj nad deset ur v netto času. Na kontrolnih točkah sem hitro opravljal žigosanja in se oskrboval s pijačo.


:D Morda še kdaj krenem po Šentiljski poti ampak za sedaj je imam dovolj. V zadnjih štirih nedeljah sem tri nedelje preživel na njej in tam pustil 30 ur hoje in skupaj 150 km. Dvakrat sem jo prehodil, eno nedeljo pa sem v šestih urah na treh sektorji Ceršak, LD Zg. Velka-Zg. Velka in antene Cirknica-Šentilj v obe smeri preučeval napake, ki sem jih opravil ob prvi hoji.

Lep pozdrav in želim vam uspešen, zdrav in lahek tekaški ali pohodniški korak.

Prilagam še fotke s komentarji in GPS izpis poti:

http://www.moj-album.com/album/15584862/

http://trail.motionbased.com/trail/activity/8087615
 klopotec
#179395
Dober si bruny. Jaz se bom tudi moral spet podati po Šentiljski, ampak najprej je Radenski maraton. Potem bo pa časa dovolj tudi za Šentiljsko.
Uporabniški avatar
 Vreme
#179456
Bruny čestitke. :clap: Očitno nisi počival od zadnjič, tokrat pa si z njo opravil brez pripomb in v odličnem času. :laola

Očitno še nekdo, ki ga je pot zasvojila! :wink:

Sicer pa vidim, da si skorajda zgrešil kmetijo Sirk, si očitno pravočasno ugotovil in si se zato vračal!
Uporabniški avatar
 Vreme
#183317
Enkrat letno naše planinsko društvo organizira pohod po Šentiljski poti v enem dnevu. V bistvu je to vrhunec osvajanja Šentiljske poti. Za ta pohod moraš biti kondicijsko zelo dobro pripravljen in prav zaradi tega ta pohod ne slovi ravno po množičnosti.

Tokrat sem se prvič v tej družbi znašel tudi sam. Pot smo si zastavili v obratni smeri od urinega kazalca, za cilj pa čas, ki ga še nismo dosegli v peš varianti, vsaj kar se našega društva tiče. Torej za izključno prehojeno pot v času pod 13:30.

Ob četrti uri zjutraj se nas je iz Zg. Velke podalo na pot 7 članov našega društva, večina je bila takih, ki so se na to pot odpravljali prvič, na koncu pa se je izkazalo, da je na cilju samo eden izmed nas izrekel znameniti dve besedi: “Nikoli več” . Začeli smo v soju čelnih svetilk ter megle. Petkovo neurje nam ni bilo nič kaj po godu. Pot je v nekaterih delih bila kar precej blatna, tudi nepokošena visoka trava nas je dobro namočila. Še dobro, da smo kot pravi planinci imeli zraven stvari za preobleč, za preobut pač ne. Moji goretex copati so tokrat odpovedali, tako da sem praktično vso pot plaval v njih, tisto preoblačenje zoknov nekje na polovici proge pa je bil pravi užitek, čeprav so bili copati znotraj mokri in se mi je zdelo,da bi jih lahko ožemal.

Jutro nas je dočakalo v Lokavcu pri Lovskem domu, v dobrih treh urah smo bili v Sladkem Vrhu in malo naprej pri brodu smo dodali v naš dnevnik že tretjo štampiljko na naši poti. Ker smo hoteli doseči nek soliden čas, so bili naši postanki skrajšani na minimum. Postanke smo imeli izključno pri točkah, kjer smo žigosali dnevnike, pa še tam smo se organizirali tako, da sta bila vedno dva zadolžena za žigosanje vseh dnevnikov. Tako za postanek nismo potrebovali kaj dosti več, kot pet minut. Še prej nas pri ribniku pričaka labodja družina. Starša z vsemi močmi branita svoje mladičke in imeli smo kar nekaj problemov, da smo šli mimo njih.

V Šentilju nas je pričakalo sonce in ko smo šli mimo obveznega tanka, je bilo za nami polovico poti. Na Brlogi smo si vzeli edino malo daljšo pavzo, časovno pa smo tudi ob odhodu bili v mejah našega planiranega časa. Nekje po kmetiji Eferl srečamo večjo skupino pohodnikov, ki so se podali na pot iz Šentilja do kmetije Gaube. Kar ne morejo verjeti, celo so mislili, da se šalimo, da smo na poti že od štirih zjutraj in da mislimo prehoditi celo pot.

Tradicionalni postanek, ki ga ne smeš izpustiti, je seveda pri kmetiji Gaube. Tukaj naročimo liter vina in radensko, njihovemu psu pa sem tokrat letos že četrtič odstopil del mojega sendviča s pršutom. No ja, enkrat si je pol sendviča iz moje roke vzel kar sam. ;)

Pot nadaljujemo proti Vranjemu Vrhu in tu počasi začnemo čutiti posledice dolgotrajne hoje. Hoja po asfaltu ni bila nič več v užitek, če se je le dalo, smo iskali mehkejšo pot ob asfaltirani cesti, naš tempo je tudi občutno padel. Sicer pa smo se izkazali kot homogena ekipa, saj praktično na celi poti ni zaostajal nihče.

Pri kmetiji Rajšp se ustavimo samo za žigosanje dnevnikov, pa bi bilo lahko zelo drugače. Tukaj je bilo namreč ogromno ljudi, turistično društvo Klopotec je prirejalo tradicionalno tekmovanje koscev, pijače in jedače je bilo v izobilju, mi pa nismo podlegli skušnjavi in smo raje kar se le da hitro krenili naprej, cilju naproti. Tako mimogrede so nas povprašali, če smo prišli iz Šentilja, mi pa v en glas, da iz Zgornje Velke. Pa smo potem ugotovili, da bi bilo bolje reči, da smo prišli iz Šentilja, ker iz Zg. Velke pa ja ni daleč.

Tako smo se počasi, a vztrajno približevali koncu naše poti. Čez Rajšpovo gomilo smo prišli na nepokošen travnik, kjer smo se spomnili, kako smo pozimi gazili tukaj po snegu, sedaj pa nas je čakalo gaženje po visoki travi. Še delček blatne poti in počasi se je pred nami pokazala Zg. Velka, cilj naše poti. Prišli smo ravno v času poroke, oz. poročnega fotografiranja. Ta betonska terasa, ki so jo naredili pred dvema letoma, je res odličen ambient za poročno slikanje. Zraven je posajena tudi domača trta, skratka, tukaj je prostor, kjer se odvijajo tudi kulturne prireditve, da o martinovanju sploh ne izgubljamo besed.

Tako smo se utrujeni a srečni, da nam je uspelo, podali v gostilno Snežinka po zadnji žig na naši poti. Obvezno pivo za konec, celo jaz sem spil skorajda na dah celega Radlerja, je bil prijeten zaključek včerajšnega dne. Utrujenost se nam je poznala kar vsem po vrsti, nekdo, ki je še malo prej sanjal, da bo šel v Sladkem Vrhu vsaj še na drugi polčas nogometne tekme, pa je kar zacumal za mizo in rekel: “Nikoli več”!
Uporabniški avatar
 ZdravkoC
#183403
Lepa zgodbica. Sem se kar vživel v okolje šentiljske poti.
Bravo in čestitke :D
  • 1
  • 36
  • 37
  • 38
  • 39
  • 40
  • 97

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA