Zadnje novičke

[StaraKost]

Od predhodnikov navedene "pomanjkljivosti" veljajo za vse športne aktivnosti, zato jih nisem navajal posebej. Enako mi se piše, če samo kolesarim na rekreativno/tekmovalen način, samo tečem ali kombiniram, tako kot sedaj počnem. V vseh primerih je "trening" v visoki prioriteti in vsa sreča, da je žena že od samega začetka navajena na to, da "treninge" ne izpuščam, zaradi tega je veliko drugih stvari v nižji prioriteti . To je način življenja.

[stari bor]

Od predhodnikov navedene "pomanjkljivosti" veljajo za vse športne aktivnosti, zato jih nisem navajal posebej. Enako mi se piše, če samo kolesarim na rekreativno/tekmovalen način, samo tečem ali kombiniram, tako kot sedaj počnem. V vseh primerih je "trening" v visoki prioriteti in vsa sreča, da je žena že od samega začetka navajena na to, da "treninge" ne izpuščam, zaradi tega je veliko drugih stvari v nižji prioriteti . To je način življenja.

Tako je,to je način življenja,ki ga sam izbereš in ne nekakšna zasvojenost s hormoni ali ne vem s čim.Razumen človek bo slej ali prej znal presoditi, ali s tem sebi in svoji življenjski skupnosti škodi ali pa prispeva k boljši kakovosti življenja ,in v skladu s tem uravnaval svoje teke in vožnje.Razumen partner tudi sam kmalu ugotovi,da je bolje "športnika" pustiti,da se posveča svojim treningom,kot prenašati njegovo sitnobo itd.,če se mu to odreče.Se spomnim našega gimnazijskega hišnika,ki je znal modro ugotoviti:"Življenje je borba,šport pa propaganda"!Zase lahko rečem,da mi je redno ukvarjanje s športom okrepilo tudi samozavest,kar mi je v teh tekmovalnih časih prišlo še kako prav.Prava mera pa je zame kriterij pri iskanju ravnovesja med dobrim in slabim v življenju,in tako tudi pri teku.A do nje vodi ne vedno lahka pot samospoznavanja in ustvarjalne ljubezni do drugih.

[tek_v_snegu]

N/A

[StaraKost]

Stvar je dosti bolj enostavna. Svoje življenje lahko ustvarjaš sam ali prepustiš, da ti ga ustvarjajo drugi. Že v mladosti mi je pri izbiri partnerice, bila visoko na prioritetni listi, njena sprejemljivost mojega načina življenja, kar je pomenilo sprejeti najmanj vsak drugi dan trening. Vsaka tista, ki je postavila vprašanje, kaj ti je bolj pomembno, trening ali jaz in ni razumela, da so to stvari, ki ne izključujejo ena drugo, temveč morajo živeti skupaj, kot del moje osebnosti, je bila slaba izbira na daljši rok .
Tudi pozneje v življenju obstajajo prioritete. Za določene prioritete se moraš znat izborit. Za tiste stvari, ki so v visoki prioriteti je vedno rezerviran predvideni čas. Stvari s nižjo priorotete izpadajo s liste izvedljivosti, zaradi pomanjkanja časa.
Vsak, ki reče, da nima časa za trening mu odgovorim, če bi bil trening visoko na tvoji prioritetni listi, bi izpadlo nekaj drugega.
Vse je stvar prioritet in umetnosti doseganja kompromisov, ki ti omogočajo, da so tvoje visoke prioritete tudi izvedljive. Popuščaš pri nižjih prioritetah. Tako je to enostavno. Brez velike filozofije.

[tek_v_snegu]

N/A

[StaraKost]

".... Tega, da gre za borbo...kot tudi za prioritete še nisem popolnma dojel....."

Tistemu kateremu je na primer v visoki proriteti vsakodnevno posedanje s kolegi ob pivu in poznejše gledanje TV-ja, zmanjka časa za ostale stvari, ki so očitno v nižji prioriteti in jih zato lahko izpusti, ker zmanjka časa .

[tek_v_snegu]

N/A

[ZdravkoC]

Ej sotekači, ena lušna misel naše primorske Nataše (oprosti, ker kradem tvoje verze )

... obletnica moje 3 letne tekaške kariere. Naučila sem se veliko o sebi, svojem telesu, prehrani, odnosih podobno mislečih in tistih malo manj..O tem, kaj ti lahko tek "vzame" in tistem, kaj ti lahko tek da.. Bilanca je pozitivna

[ZdravkoC]

Se bom potrudil in dodal ali pa samo ponovil določene stvari, ki jih je uvodni post izpustil, kljub demoralizajočemu učinku na motivacijo za tek, ki ga bo naštevanje imelo

V uvodne postu so naštete predvsem fizične manifestacije, ki jih ima tek na telo. Kaj pa psihološke, socialne?

Dejstvo je, da tisti, ki teče samo kakšno urco na teden ne bo opazil, da svojo družino, prijatelje, prikrajša za njihovo prisotnost. Tisti, ki pa tečejo malo dlje, večkrat na teden, pa velikokrat izostajajo iz družinskega kroga. S tem trpi vsa družina, saj prilagajanje poteka po celotni skupnosti in večinoma predvsem v smeri tekača. Človek bi rekel, da malo daljše udejstvovanje zahteva egoističnost posameznika.
Pod slabo stran tek uvrstimo tudi hormonsko odvisnost posameznika. Poleg tega se odločitve in pa sama osebnost tekača spremenijo zaradi sproščanja koktejla hormonov. Ali je to dejansko dobro ali slabo je vprašanje. Človek je vsekakor drugačen. Če vzamemo nulto stanje človeka, ki miruje, pomeni, da tek spreminja človekovo nrav. V primeru zasvojenosti z substancami, tehnologijo je to slabo, kako pa je s tem pri teku?

Malo za hec bi rekel, da bolj butastega pa še ne ... se v naprej opravičujem, ampak mislim resno ej, egosističnost ... še srat ne moreš sam, če nisi egoističen po tej teoriji ...

[tek_v_snegu]

N/A

[ZdravkoC]

Ena modrost pravi, če denarja ne daš prostovoljno od sebe- tako, da od njega nimaš osebne koristi ( posrednje ali neposredne ) potem slej kot prej pride da plačaš skozi kazni policije, dvig cen na področju kjer sam veliko trošiš, ...Svet je menda perfektno urejen, da se vse poplača. Torej zgleda, da tudi nekaj teh vlaknin mora biti. Ne vem...

Snežni tekač, ti si v redu oseba, samo takih pa ti ni treba trosit. Danes je na prostosti Tovšakova.

[ZdravkoC]

Ta tema je postala ful težka ....

[tek_v_snegu]

N/A

[Sončka]

Da malo zlahkotimo to temo:
še ena slaba stran teka je, da lahko preveč shujšaš in postaneš povsem lahek.

[tek_v_snegu]

N/A