Olja, vsem
Najprej HVALA vsakemu od Vas za dobre misli, držanje pesti, spodbujanje, in kot je že
skorc pred mano lepo povedal,
KRASNI STE !!!!! 
Zame je bil
TS nepozabno doživetje, izkušnja, ki me še vedno in bo vedno polnila s pozitivno energijo, dobro voljo, srčnostjo, z mislijo, da se zmore.
Bili smo kot ena velika in vesela družina, ki se pet dni zagrizeno "potepa" in osvaja kilometre na jugu Slovenije.
Bilo je noro, težko, boleče, ko je v meni že začela kljuvati misel, da mogoče pa ne bo šlo naprej, zagledam
Darkota in njegovega prijatelja na kolesu, ki sta me pričakala na vrhu hriba s koščkom jabolčnega štrudla in nasmehom in smo šli naprej, trije mušketirji, grizli višino hriba, se smejali, preklinjali dež. Darko mi je iz preproste vrečke za smeti naredil pravo manekensko oblekico, da me ni zeblo
. Darko, hvala. Še vedno jo hranim
.
In
Zdravko, kakšno veselje si mi naredil, ko sta me skupaj z ženo počakala v Novem Mestu, s Coca Colo v rokah in mi zaželela srečno naprej.
Toni, tvoja klapa v Črnomlju je bila enkratna, hrana odlična, da bi kar obsedela tam pri polni mizi.
David, enkratno te je bilo spoznati,
Gregor, tebe tudi
... super tekaški tim sta bila z Davidom.
Ruth, navdih si.
Mirko, super tečeš, ni kaj.
Boštjan, le kako tako hitro tečeš, joj, mi boš moral povedat recept, da te drugič ulovim
.
Pa
Bernd,
Michael, ki mi je postregel z zelo koristnimi nasveti za ultraše, in
Hans, s katerim sva skupaj jurišala nad Postojno. Prav užitek ga je bilo gledati, kako vsake toliko časa iz svojega žepka na tekaških hlačah povleče mali fotografski aparat in malce pofotka lepote Slovenije
.
In
Miloš, prav tako iz Nove Gorice kot jaz, kapo dol. Ko sva se enkrat srečala na Panovcu, kjer oba trenirava, nisva sploh vedela, da trenirava za isto stvar - TRANS SLO
Organizator in njegova ekipa?
Ostajam brez besed. Toliko potrpežljivosti, dobre volje, pomoči, skrbi, srčnosti ... HVALA
In seveda,
Natalija, iskrena hvala iz srca tebi, ki si z menoj pretekla zadnjo etapo, proti morju, ko so me že noro bolela ožuljena stopala in vnet mezinec, ko se je začela oglašati tetiva na desni nogi, ko je bilo že vse na meji ... ko si me bodrila in govorila, Aisha, že vidim morje, pa četudi sva bili od morja že kar precej oddaljeni, ko sva peli in se spakovali fotografu ... HVALA TI ...
In nenazadnje, hvala
Mojim,
Denisu, ki me je spremljal zadnjo etapo na kolesu, fotografiral, preklinjal prehitre voznike
,
Žanu in Anais, ki sta navijala na ves glas.
Hvala
Dušanu, ki je prikolesaril iz Nove Gorice, da se je še malo matral z menoj vse do Kopra
,
Petru in Anji, ki sta me pričakala v cilju, ...
... in opravičujem se, če sem slučajno na koga pozabila, nenamerno, vsem sem iz srca hvaležna.
HVALA !!!
Lepo je bilo, krasni ste, drugo leto spet!
aisha
in veliko "nakladali"... 
