Zadnje novičke

[avion]

Zdravo,
Že nekaj časa tečem. Malo bolj sem se tudi spoznal s svojim merilcem srčnega pulza. Med treningom večinoma uporabljam funkcijo "OwnZone".
Zanima pa me, na kakšnih procentih tečete na tekmovanjih. Recimo tm 10-21 km. Prej sem vedno tekel kar na maximumu, ta vikend sem pa na teku trojk bil "primoran" tečt počasneje, ne spet tolk počasneje ampak mal počasneje od mojega maximuma in sem se počutil fenomenalno.
No v glavnem zanima me, kaj naj bi bil nek optimum, da bi po eni strani mel še sprejemljiv čas, po drugi strani pa da to nebi škodilo meni. Seveda sem povsem rekreativni tekač.

[Medicius]

Kolikor sem jaz razumel ta OwnZone je bolj za neko zaščito pred pretiravanjem, kot pa kaj drugo zato ga jaz tudi imam izklopljenega. Ja, če izračunam moj maksimalni pulz (220-30), ki je po teoriji 190 ampak sem le enkrat pri nogometu (pri skrajnem naporu) prišel do 181 in višje še nisem bil. Zdaj, če vzamem teoretičnega tečem dlajše razdalje (čez 10km) z nekje 80% (do 152 pulza/minuto), če pa gledam na drugega pa z 84%. Do 10km pa zdržim tudi tempo 90%+.

[stena]

Obstaja lep graf, ki ponazarja, da je samo kratek napor mogoče premagovati z največjo intenzivnostjo. Če njegovo trajanje podaljšamo, se nujno zniža tudi njegova intenzivnost (in obratno). Omenjeno odvisnost je mogoče spremeniti, če kratkotrajni napor večkrat ponovimo in dolgotrajni napor večkrat prekinemo. Sepravi moraš ugotoviti kakšen napor ti predstavlja tek pri določenem pulzu (izkušnje) in to potem prenašaš glede na dolžino teka na teren. Sem hotel prilepiti graf pa mi ni uspelo

[Medicius]

stena, če imaš graf v obliki slike ali MO dokumenta ga najprej "prilepi" na recimo shrani.si in nam potem podaj povezavo do njega.

[stena]

Sem ga kar v slikarju narisal. Že v naprej vam povem, da nisem ravno umetnik, da ne bo potem preveliko smeha na moj račun. Je pa v principu to to (če je zadeva prevelika mi povejte pa umaknem):

[IZY 11]

Kar se tiče teh grafov se res uporabljajo na vseh testiranjih. Žal pa se izkaže, da težko natančno določimo pulz, pri katerem lahko tečeš dalj časa. Pač če ti uspe teči na teku, kot so recimo trojke s tempom, ki ti tako ustreza je potem to to in ne rabiš nobenih ostalih procentov. Najbolje lahko to preveriš na tekih sam ali na večih tekmah. Seveda na hitrost teka vpliva še ogromno ostalih dejavnikov, za katere navadno rečemo da pač nimaš dneva.

To pač velja za tiste, ki tečejo za užitek ne na max čas. Če tečeš na max čas pač šibaš.

Kolikor vem se s podobnimi rečmi kot je kako točno določiti takšen pulz ali hitrost teka in kako spreminjat hitrost teka ukvarjajo na fakuleti za šport. To izvaja dr. Ušaj sicer na veslačih, ja pa zadeva še v razvoju. Ostala priporočila temeljijo predvsem na nekih povprečjih iz knjig, ki pa lahko pri komu dobro zadanejo, pri kom pa čisto falijo

[stena]

To zadevo res izvajajo naši profesorji, ne samo na veslačih ampak pri praktično vseh športih, če je seveda interes. Ta graf sem recimo moral pojasniti na izpitu prav pri omenjenem profesorju Ponavadi se določa anerobni prag z različnimi testi naprimer z merjenjem laktata itn.. Ker pa nismo vrhunski športniki, da bi plačevali kar nekaj denarja za različne vzdržljivostne teste se je pa najbolje zanašati na lastna občutja in izkušnje.

Trenutno nam gradijo nov fiziološki laboratorij in tako bodo lahko naši strokovnjaki lažje poskrbeli za športnike in kaj novega pogruntali.

[mare]

Če trdiš, da tečeš 10 km na max. pulzu, očitno nimaš pravilno določenega maksimuma. Najprej si torej tega vsaj približno izmeri in se ne zanašaj na obrazce. Možno je tudi, da si si max izmeril zjutraj in treniral popoldne. Jutranji max je lahko tudi za 10 udarcev nižji, tako da lahko potem popoldne treniraš s premajhno intenzivnostjo.

Na tekmi bi bilo načelno dobro teči z največjim pulzom, karšnega si enakomernega še sposoben držati skozi celo traso. Vendar ima to lahko slabe posledice. Jaz sem tako svoj prvi polmaraton pretekel z blizu 95% max, kar je bilo odločno preveč in rezultat je bila zelo dolga regeneracija in številne sitnosti, lahko pa bi se končalo tudi s kakšno resnejšo poškodbo ali kolapsom.

Ker je prav da na tekmi daš nekaj več od sebe, bi jaz na tekmi tekel nekje v anaerobnem pasu (80-90% max.), maraton in daljše teke pa še nižje. Višje pa le pri zares kratkih tekih ali treningih hitrosti (intervali). Zaradi v zgornjem odstavku opisanih možnih posledic, ni dobro, da se udeležiš preveč tekem s takšno hitrostjo.

[IZY 11]

Mogoče na hitro da ne kompliciram;

Mare se strinjam, pazit je treba na količino in intenzivnost pretečenih tekov, odmor pa je tako ali tako pol treninga .

Stena, kolikor vem imajo sedaj pri OŠT-ju eno vajo, kjer so primeri parih tekačev. Podani so tako podatki večstopenjskih obremenitvenih testiranj, kot rezultati na dolgotrajnejšem teku. Pri nekatrih se izkaže, da tek pri predvidenem tempu na podlagi testiranj ni možen, prehitro omaga, kazalci počasi naraščajo. Hočem reč samo to, da posebaj pri boljših tekačih določanje tempa teka zgolj iz laktatnih krivulj, defleksije grafa srčenga utripa in podobno niso najbolj natančni. Se pa kolikor vem Ušaj obada s tem da sestavlja razne funkcije pri velsačih (menda je podobno delal že na srednjeprogaših, nisem siguren), na podlagi katerih lahko določi, kako se tekmovalna hitrost spreminja v času tekme in kaj so optimalni tempi. Skratka % FSU-ja gor dol, za rekreativce ok, za vrhunske pa je potrebno pri uporabi upoštevat odstopanja. Koliko, ne vem .

[stena]

Se čisto strinjam s tabo, da je zadevo težko določiti. Ubistvu so te formule, krivulje itn. le nek informativni kazalnik, točno pa se mora vsak sam toliko spoznati da ve kaj mu ustreza in kaj ne.

[jurč]

Zanima razprava o določanju območij srčnega utripa se nahaja na tukaj (za tiste ki vas ne moti angleščina): http://www.beginnertriathlete.com/discussion/forums/thread-view.asp?tid=25733&start=1.

Debata je predvsem o tem, da naj bi cone za trening določali na podlagi 'laktoznega praga' (Lactate Threshold) in ne na podlagi formule 220-starost.

[stena]

Formula 220-leta ti samo pomaga okvirno določiti maksimalen srčni utrip, če ga ne poznaš in v bistvu nima veze s conami. Laktatni prag je lahko super zadeva, če ga poznaš, vendar ga je štorasto določiti, ker špikanje ni enostavno in poceni, razni conconijevi testi so pa tudi precej štorasti.

[jurč]

Ja, samo na podlagi maksimalnega srčnega utripa ali pa na podlagi laktoznega praga se potem s pomočjo koeficientov določijo te različne cone. Res pa je, da so vse to samo približki, ki pa nam lahko služijo za orietacijo.

[dejo]

kod mene:
utrka na 5k - 85% maxHR-a
brdska utrka na 10k - 80% maxHR-a

tocne podatke za maraton i polumaraton nemam trenutno kod sebe, no znam da mi je prosjek na polumaratonu tu negdje oko 80%, a na maratonu oko 75%.

[Tom78]

Super tema, ki sem jo iskal.

Sam namrec tecem tekme (8-12km) kar na visokih pulzih-povprecje je 95% max oziroma okoli 185 utripov. Ko dosezem kaksnih 187/8 utripov me malo pobere, vendar pa potem pri 184 spet zacutim prostor za pospesitev. Med tekom me tak visok pulz ne moti. Treninge in polmaraton tecem na pulzu med 160 -175 (počasnejše treninge med 140-160).

Teoretični max. pulz= 220-31= 189
Izmerjeni - dosežen pri finiših na 10k tekmah = 191
Min. pulz: okoli 40 utripov

Nekako probavam zmanjsati pulz na katerem tecem, vendar sem pod 184pulzov nekako prepocasen in prevec spocit , oziroma me tekma potegne naprej. Se pa strinjam da se boljse pocutim po tekmah, ce tecem v pov. par pulzov manj. Tudi sam se sprašujem če je to zdrav tek na tako velikem pulzu zelo verjetno ne.
Pravtako mislim, da ce bi pulz zmanjsal za kasnih 5 utripov, verjetno casi ne bi drastično padli (10 sekund na 1km).

Imam pa nopotnico za obremenitveni test pri kardiologu in ko pri njem kaj vec zvem o tej temi vam javim.