- 10 Dec 2009, 12:58
#209265
Pozdravljeni.
Moje težave so se začele pred petimi leti, ko sem si zlomila palec na nogi. Naši super zdravniki na urgenici so ga slikali in rekli, da je zvin, zato je sledila temu primerna rehabilitacija (zlomljen palec so mi na fizioterapijah še dodatno klub hudim bolečinam premikali, zvijali....)
. No, ker so bile bolečine res hude, sem sama na svojo pest obiskala še enge fizioterapvta, ki pa je takoj rekel, da moram še enkrat slikati. Tokrat sov NM končno ugotovili, da gre za zlom in to sklepni zlom na zadnjem členku palca. Ker je minilo če kar nekaj časa od poškodbe, se je sklep kao zarasel, in so reki, da ne bo nič hudega 
. No, v tem času ko so bile bolečine res hude, sem se navadila, da sem obremenjevala le zunanji del stopala in tako palec res več ni bolel 
. In tako sem nezavedno štiri leta hodila in pretekla ogromno km. Ker sem na teden pretekla tudi do 60 km ( poleg drugega športa), so se počasi začenjale težave. zaradi porušene statike stopala, so se pričele hude bolečine v kolku ( na malih maratonih so bili zadnji km vedno borba), čez čas so se začele bolečine v kolenu....in končno pridemo k mojemu slavnemu gležnju. Med poletjem so me začele boleti tetive in postalo je tako hudo, da sem obiskala dr. Pavlovčiča, ki mi je prepovedal kakršnokoli obremenjevanje gležnja ( nič teka...). Po ponovnem rentgenu palca je opazil odlomljeno kost v sklepu in mi ga je operiral. Njegovo mnenje je, da ko si pozdravim palec, se moram na novo naučiti pravilne hoje, saj so se zaradi nepravilnega obremenjevanja tetive vnele. Bilo je tako hudo, da je bila že hoja po ravnem boleča. že pred operacijo sem se odpovedala teku kar pomeni, da že več kot tri mesece ne tečem, pa so tetive še vedno boleče (malo bolje je).
Ker v štirih letih nisem obremenjevala in premikala palca, je prišlo do pronacije gležnja (seveda če stopim na celo stopalo, kar je redko) zaradi šibkih tetiv. Pa sploh ne morem stopiti na celo stopalo brez pritiska na palec.
No, palec je bil operiran, čakam na fizioterapije, vendar me je strah, da stopalo nikoli ne bo več takšno kot je bilo. Po treh mesecih mirovanja so tetive še vedno boleče. Namesto teka sem malo več kolesarila, vendar so se bolečine pojavljale tudi takrat, vendar ne v tako veliki meri (specialka, spd čevlji)
Pogrešam tek in upam, da se mi ne bo zmešalo od lenarjenja.
Kakšen predlog, nasvet prosim
Moje težave so se začele pred petimi leti, ko sem si zlomila palec na nogi. Naši super zdravniki na urgenici so ga slikali in rekli, da je zvin, zato je sledila temu primerna rehabilitacija (zlomljen palec so mi na fizioterapijah še dodatno klub hudim bolečinam premikali, zvijali....)
. No, ker so bile bolečine res hude, sem sama na svojo pest obiskala še enge fizioterapvta, ki pa je takoj rekel, da moram še enkrat slikati. Tokrat sov NM končno ugotovili, da gre za zlom in to sklepni zlom na zadnjem členku palca. Ker je minilo če kar nekaj časa od poškodbe, se je sklep kao zarasel, in so reki, da ne bo nič hudega . No, v tem času ko so bile bolečine res hude, sem se navadila, da sem obremenjevala le zunanji del stopala in tako palec res več ni bolel . In tako sem nezavedno štiri leta hodila in pretekla ogromno km. Ker sem na teden pretekla tudi do 60 km ( poleg drugega športa), so se počasi začenjale težave. zaradi porušene statike stopala, so se pričele hude bolečine v kolku ( na malih maratonih so bili zadnji km vedno borba), čez čas so se začele bolečine v kolenu....in končno pridemo k mojemu slavnemu gležnju. Med poletjem so me začele boleti tetive in postalo je tako hudo, da sem obiskala dr. Pavlovčiča, ki mi je prepovedal kakršnokoli obremenjevanje gležnja ( nič teka...). Po ponovnem rentgenu palca je opazil odlomljeno kost v sklepu in mi ga je operiral. Njegovo mnenje je, da ko si pozdravim palec, se moram na novo naučiti pravilne hoje, saj so se zaradi nepravilnega obremenjevanja tetive vnele. Bilo je tako hudo, da je bila že hoja po ravnem boleča. že pred operacijo sem se odpovedala teku kar pomeni, da že več kot tri mesece ne tečem, pa so tetive še vedno boleče (malo bolje je).Ker v štirih letih nisem obremenjevala in premikala palca, je prišlo do pronacije gležnja (seveda če stopim na celo stopalo, kar je redko) zaradi šibkih tetiv. Pa sploh ne morem stopiti na celo stopalo brez pritiska na palec.
No, palec je bil operiran, čakam na fizioterapije, vendar me je strah, da stopalo nikoli ne bo več takšno kot je bilo. Po treh mesecih mirovanja so tetive še vedno boleče. Namesto teka sem malo več kolesarila, vendar so se bolečine pojavljale tudi takrat, vendar ne v tako veliki meri (specialka, spd čevlji)
Pogrešam tek in upam, da se mi ne bo zmešalo od lenarjenja.
Kakšen predlog, nasvet prosim