- 30 Maj 2010, 07:01
#225237
Luštna lokalna prireditev ob njihovem občinskem prazniku, če se ne motim, za katero je naredil reklamo Cveto, v organizaciji Planinskega društva Komenda. Sicer ne traja več 12 ur, ampak 8, so pa takrat ko so prireditev skrajšali, podaljšali krog, da da je sedaj dolg cca 12,5 km, luštna trasa, razgibana, dovolj je tudi brega, seveda malce pred kontrolno točko na Šenturški gori.
Sva prišla še dva nelokalca na daljši trening, zgubila oziroma zaklepetala sva se že tako na začetku (no, tisti km je bil menda za ogrevanje
). No, v primerjavi s Tomažem Sokličem, ki je prvi krog obrnil v 57 minutah, sva rabila malo dlje 1:42), ampak sva bila pa dokaj konstantna v nadaljevanju. Še zadnji, četrti krog, katerega sem delala v solo varianti (nekateri so šli na pihanje svečk), mi je uspelo obrniti v dokaj doglednem cajtu. No, brez težav ni šlo, leva noga je ratala kar fajn težka, pričelo se je oglašati koleno, sem na ta račun več, ampak človek ne more odnehati sredi trase, če je treba v vsakem primeru priti do cilja. In pa gužve ni bilo prav nobene
In malica čisto nekaj drugega kot drugje. Žar varianta, pijača po izbiri. In to, da sem dobila svojo prvo zlato kolajno, je tudi nekaj nepozabnega.
Nič, jih je za pohvaliti vse po vrsti.
Menda pridem spet.
Sva prišla še dva nelokalca na daljši trening, zgubila oziroma zaklepetala sva se že tako na začetku (no, tisti km je bil menda za ogrevanje
). No, v primerjavi s Tomažem Sokličem, ki je prvi krog obrnil v 57 minutah, sva rabila malo dlje 1:42), ampak sva bila pa dokaj konstantna v nadaljevanju. Še zadnji, četrti krog, katerega sem delala v solo varianti (nekateri so šli na pihanje svečk), mi je uspelo obrniti v dokaj doglednem cajtu. No, brez težav ni šlo, leva noga je ratala kar fajn težka, pričelo se je oglašati koleno, sem na ta račun več, ampak človek ne more odnehati sredi trase, če je treba v vsakem primeru priti do cilja. In pa gužve ni bilo prav nobene In malica čisto nekaj drugega kot drugje. Žar varianta, pijača po izbiri. In to, da sem dobila svojo prvo zlato kolajno, je tudi nekaj nepozabnega.
Nič, jih je za pohvaliti vse po vrsti.
Menda pridem spet.
Miganje je naravni antidepresiv.
Prvič sem se potepal v komendskem koncu, gozd me je spominjal kar na domači Udin boršt (podobno rastje, korenine na poti...). 
Konfiguracija kroga je res raznolika, tek; hoja; štajga, ni da ni...
