- 15 Nov 2010, 12:48
#238933
Meni se zdi, da je danes vse premalo ljudi, ki bi imelo dovolj jajc, da bi reklo da nepreklicno nehajo. In tudi v resnici nehajo. Saj ni treba, da se slepimo. Nehaš, ko ne moreš več. Saj tečeš lahko hitro ali pa poćasi. Ampak ko še tisto počasi ne gre več, zaradi neprestanih bolečin v kolenu recimo, je res bolje da nehaš.
Ima pa to, da nepreklicno nehaš seveda tudi drugo razsežnost. Pomeni, da imaš možnost izbire. Tudi nehati. Da imaš v življenju še kakšno drugo vizijo in tudi sposobnost, da počneš še kaj drugega.
Malo bi razširil temo:
Če se vrnem k neprofesionalnim tekačem. Tudi prek tega foruma spremljam kar nekaj tekačev, za katere se zdi, da fizikalni zakoni zanje ne veljajo. V smislu regeneracije po posameznem teku, takem na 20 km in več. Dobro. Zelo veliko je zvezd utrinkov, ki žarijo 4-5 let, potem pa o njih ni več slišati. Verjetno jim kolena ne služijo več.
Je pa tudi kategorija posebnežev. Na sceni so že dolgo, tudi po desetletje in več. In nekateri so stari že tudi krepko čez 40 let. Kar selijo se iz enega polmaratona na drugega in to vsak teden in to že leta. Sprašujem se kako zdrže njihova kolena. Res je, da jih je zelo malo. Sklepam, da so posebno nadarjeni oz. vzdržljivi. Sem morda naiven in sem kaj spregledal?
Sicer pa, da ne bom kot lisica in grozdje. Takim res zavidam.
