- 26 Jun 2011, 10:04
#257035
V glavnem, se spodobi, da napišem poročilo tudi za sosedovo župnijo, da se ne zamerimo, saj veste…. 
Posebej pa je treba vse skupaj zapisat, ker nimam na sporedu nobene minus kritike.
Ob vpisu smo takoj dobili polno vrečko z nagradami, na štartni črti nas je čakala fejst muzika z jutranjo kavico, vreme je bilo po deževnem petku idealno za tek. Začetek torej odličen.
Na štartu se nas je prikazalo 52 od tega 10 damic. Seveda nas je bilo kar nekaj, ki smo teden dni prej premagali GM4O, zato je bila več ali manj med vsemi debata okoli tega. Malo smeha, malo razmišljanja, malo resnih zadev…
Himna in pozdrav domovini ter gas.
No, moj tek se je seveda kaj kmalu končal, že na prehodu iz asfalta na gozdno pot. Kaj kmalu je bilo treba vklopit škrge, saj se je pot kar konkretno vzpenjala. Šla sem pač po mojem, a ker sem slišala vseskozi za mojo tazadnjo ene ženske glasove, sem takoj pravla sama pri sebi, oštja, ma danes pa grejo, teve babnce, ko strela.
Saj jaz imam vseskozi škrge vklopljene na full, torej so one še bolj hitre. No, ob prihodu skozi cilj mi je moj čas povedal, da sem bila kar jast sama za tri minute počasnejša od lani. Ojej, kje dobiti vzrok?
Pa sem se takoj izgovorila, češ, da sem se šparala, ker imam popoldne v Domžalah še državno prvenstvo v hitri hoji. Moj pa me je hitro tolažil, da sem vendar pred tednom dni bila na GM4O. Ja, saj sem bila tudi lani, pa sem šla 3 minute bolje… tako, da je izgovor o državnem prvenstvu kar prav prišel…
No, ko sem se nadihala zraka in nagledala morja,ki je bilo na dlani, sem se spustila na prireditveni prostor, kjer so se, tako kot vsakič doslej, domačinke spet izkazale s postrežbo, na kateri ni in ni zmanjkalo svežega domačega peciva, takega kot ti srce poželi. Pa sadja, napitkov, čokolad….
Jej, priznam ta greh, samo jast sem se napokala peciva, da ojoj. Ja, zdaj naj grem pa še na pašto, al kaj? Ma je nimam kam dat, zares ne.
Rezultati in podelitev je bila ekspresna. Ja, ni kaj, se bom morala vpisat v Taetov klub 4. Vsa tri leta sem namreč na tem teku vedno četrta. Nobena babnca pred mano noče ostat doma, da bi mal pospravljala, likala, kuhala ….
Torej se moram sama odločit in reč, da ne bom več hodila na to Malo goro, vedno četrta. Ja, imaš prav, baba, če hočeš medaljo, ni za hodit, je za teč.
Moram čestitat seveda vsem tekmovalcem, zmagovalki Mihaeli, posebej pa še Simonu, ki je tako, po občutku, oziroma zato, ker so na štartu eni potegnili v peti brzini, brez kake posebne vejkarce na roki za deset sekund izboljšal svoj lasten rekord.
Moj đizus, še enkrat počasnejša sem bila od njega, pa sem vseglih zadovoljna, kaj je šele on!
Po koncu brezhibno izpeljane prireditve so se mize še vedno šibile od vseh sladkih dobrot. Pa reče ena domačinka, naj vzamemo kaj s sabo za domov.
»Ma, kje pa, gospa, mi pa že nismo taki.« A bog ne daj, da se za par sekund tema naredi, da sonce ugasne…. Hehe. Bi bile mize v sekundi prazne.
No, da pa dober glas seže v deveto vas, sem se še enkrat več prepričala v Domžalah. Ko sem prispela tja, sem videla pač nekaj poznanih ljudi, med njimi je bila tudi Fani Podkrajšek iz Izlak. Ona je tudi odlična tekačica. Pa sem se ji malo pohvalila, da sva zjutraj z možem že bila na eni gorski tekmi. Pa ji rečem, misleč, da bo prej razumela, da na Čaven.
In mi začne razlagat, kako je bila lani v naših krajih na enem gorskem teku, kjer se malo naprej od Ajdovščine zavije na desno v hrib. Ker se ni mogla spomnit imena vasi, jo vprašam kar sama, če je to vas Kamnje. »Ja, ja«, mi pritrdi, »v Kamnjah smo tekli na eno goro.«
Pa ji potem seveda točno razložim, da sva bila midva danes prav tam.
» Joj,« je rekla« tam pa so nas postregli kot da bi bili na ohceti. Še bolje. Tam pa je bilo zares lepo! Prekrasno!«
No, si mislim, če se Fani, ki teče po vsej Sloveniji, za eno leto nazaj tako lepo spominja tega teka, pole je pa ja bilo vse super.
No, zdaj pa genaj, baba, nakladat, saj so se že za poročilo o GM4O vsi pritoževali, da je skoraj zmanjkalo papirja na računalniku….
Še rezultati:
http://kamnje.si/
Hvala, pridem drugo leto, probat kaj boljši čas napravt in probat srečo, če morda katera od mojih doma ostane pri kuhariji….
Posebej pa je treba vse skupaj zapisat, ker nimam na sporedu nobene minus kritike.
Ob vpisu smo takoj dobili polno vrečko z nagradami, na štartni črti nas je čakala fejst muzika z jutranjo kavico, vreme je bilo po deževnem petku idealno za tek. Začetek torej odličen.
Na štartu se nas je prikazalo 52 od tega 10 damic. Seveda nas je bilo kar nekaj, ki smo teden dni prej premagali GM4O, zato je bila več ali manj med vsemi debata okoli tega. Malo smeha, malo razmišljanja, malo resnih zadev…
Himna in pozdrav domovini ter gas.
No, moj tek se je seveda kaj kmalu končal, že na prehodu iz asfalta na gozdno pot. Kaj kmalu je bilo treba vklopit škrge, saj se je pot kar konkretno vzpenjala. Šla sem pač po mojem, a ker sem slišala vseskozi za mojo tazadnjo ene ženske glasove, sem takoj pravla sama pri sebi, oštja, ma danes pa grejo, teve babnce, ko strela.
Saj jaz imam vseskozi škrge vklopljene na full, torej so one še bolj hitre. No, ob prihodu skozi cilj mi je moj čas povedal, da sem bila kar jast sama za tri minute počasnejša od lani. Ojej, kje dobiti vzrok?
Pa sem se takoj izgovorila, češ, da sem se šparala, ker imam popoldne v Domžalah še državno prvenstvo v hitri hoji. Moj pa me je hitro tolažil, da sem vendar pred tednom dni bila na GM4O. Ja, saj sem bila tudi lani, pa sem šla 3 minute bolje… tako, da je izgovor o državnem prvenstvu kar prav prišel…
No, ko sem se nadihala zraka in nagledala morja,ki je bilo na dlani, sem se spustila na prireditveni prostor, kjer so se, tako kot vsakič doslej, domačinke spet izkazale s postrežbo, na kateri ni in ni zmanjkalo svežega domačega peciva, takega kot ti srce poželi. Pa sadja, napitkov, čokolad….
Jej, priznam ta greh, samo jast sem se napokala peciva, da ojoj. Ja, zdaj naj grem pa še na pašto, al kaj? Ma je nimam kam dat, zares ne.
Rezultati in podelitev je bila ekspresna. Ja, ni kaj, se bom morala vpisat v Taetov klub 4. Vsa tri leta sem namreč na tem teku vedno četrta. Nobena babnca pred mano noče ostat doma, da bi mal pospravljala, likala, kuhala ….
Torej se moram sama odločit in reč, da ne bom več hodila na to Malo goro, vedno četrta. Ja, imaš prav, baba, če hočeš medaljo, ni za hodit, je za teč.
Moram čestitat seveda vsem tekmovalcem, zmagovalki Mihaeli, posebej pa še Simonu, ki je tako, po občutku, oziroma zato, ker so na štartu eni potegnili v peti brzini, brez kake posebne vejkarce na roki za deset sekund izboljšal svoj lasten rekord.
Moj đizus, še enkrat počasnejša sem bila od njega, pa sem vseglih zadovoljna, kaj je šele on!
Po koncu brezhibno izpeljane prireditve so se mize še vedno šibile od vseh sladkih dobrot. Pa reče ena domačinka, naj vzamemo kaj s sabo za domov.
»Ma, kje pa, gospa, mi pa že nismo taki.« A bog ne daj, da se za par sekund tema naredi, da sonce ugasne…. Hehe. Bi bile mize v sekundi prazne.
No, da pa dober glas seže v deveto vas, sem se še enkrat več prepričala v Domžalah. Ko sem prispela tja, sem videla pač nekaj poznanih ljudi, med njimi je bila tudi Fani Podkrajšek iz Izlak. Ona je tudi odlična tekačica. Pa sem se ji malo pohvalila, da sva zjutraj z možem že bila na eni gorski tekmi. Pa ji rečem, misleč, da bo prej razumela, da na Čaven.
In mi začne razlagat, kako je bila lani v naših krajih na enem gorskem teku, kjer se malo naprej od Ajdovščine zavije na desno v hrib. Ker se ni mogla spomnit imena vasi, jo vprašam kar sama, če je to vas Kamnje. »Ja, ja«, mi pritrdi, »v Kamnjah smo tekli na eno goro.«
Pa ji potem seveda točno razložim, da sva bila midva danes prav tam.
» Joj,« je rekla« tam pa so nas postregli kot da bi bili na ohceti. Še bolje. Tam pa je bilo zares lepo! Prekrasno!«
No, si mislim, če se Fani, ki teče po vsej Sloveniji, za eno leto nazaj tako lepo spominja tega teka, pole je pa ja bilo vse super.
No, zdaj pa genaj, baba, nakladat, saj so se že za poročilo o GM4O vsi pritoževali, da je skoraj zmanjkalo papirja na računalniku….
Še rezultati:
http://kamnje.si/
Hvala, pridem drugo leto, probat kaj boljši čas napravt in probat srečo, če morda katera od mojih doma ostane pri kuhariji….
