Zadnje novičke

[Vlajko]

... Tako kot meni, npr!

Kar 2 leti učenja na lastnih napakah sem potreboval, da sem prišel do pomembnih ugotovitev glede vsakotedenskega skakanje iz tekme na tekmo:

- Svoj zastavljen cilj (govorim o časih v mejah lastnih sposobnosti, seveda) dosegam le na tekmah, na katerih si zares želim nastopiti: V Sežani, Radencih in Ljubljani, pa zraven, morda, še dveh, treh letno.

- Na vseh ostalih tekmah, zlasti tistih, katerih se ne udeležujem na lastno željo, temveč na pregovarjanje drugih ali pa zato, ker gre npr. večina TF-jevcev nanjo, se praviloma vlečem z edinim ciljem, da nekako prilezem skozi ciljni balon.

- Lastnega cilja tam seveda nikoli ne dosežem, saj ga, jasno, niti nimam, a kljub temu mi udeležba na taki tekmi pokvari tekaški ritem za dva tedna (pred in po).

- In, ker se je skakanje iz ene tekme na drugo zadnjih nekaj mesecev že kar tedensko dogajalo, neuspeh ni izostal. Pokvaril sem si svoj običajni tedenski cikel tekov, imenujmo ga "tedenski plan teka", se celo nekoliko zredil saj se vsak teden, namesto svojih 3 - 4 običajnih tekov ter običajne prehrane, tri dni "nažiram" s testeninami. In, ... "kao počivam" pred tekmo.

- Svoj negativni vrhunec pa sem zagotovo dosegel na Teku po Lončariji.

- Tako da, ... trenutno tečem res slabo! Primer: kot otrok sem se včeraj veselil časa malo pod 55 minut okoli Brda, čeprav sem bil še nekaj mesecev nazaj (pa lani tudi) blizu 50 minut. Pravo Sizifovo delo, torej.

No, saj na to, zagotovo, vpliva še precej drugih faktorjev, zlasti izjemna vročina zadnje čase, a sem kot glavnega krivca, vseeno, izpostavil lastno prepogosto udeležbo na tekmah.

Obenem pa po nekajdnevnem premisleku sklenil, da bom "po kratkem postopku" zmanjšal udeležbo na tekmah ter tekel le nekajkrat letno. Moja prva naslednja bo, torej, LM konec oktobra, če bom zdrav, seveda. Pa, morda še SAM - 35 km, vendar obvezno s planinsko hojo namesto teka.

Do takrat pa bom med tekom predvsem užival, bodisi sam po svoji okolici ali pa v vaši družbi okoli Brda ali na PST in ostalih TF-druženjih netekmovalnega značaja. ... Se pravi, vrnil se bom k svojim "tekaškim koreninam". Nekakšen ZEN (Nta Press), torej.



Vendar, te teme nisem odprl samo zato, da sebe "razgalim", temveč me predvsem zanima (upam, da še koga) mnenje ostalih o pogostih udeležbah na tekmah ter njihov vpliv na vaš tek.

Smo si pa med seboj zelo različni, zato ne pričakujem, da bo ravno večina TF-jevcev potrdila moja lastna "dognanja".

[Damijan]

Dobra tema, Vlajko, mnenja pa bodo - predvidevam - zelo različna.

A govorimo o "tekmah" ali "prireditvah"? Je dlakocepsko, če to ločujemo? Kakorkoli, eni verjetno jemljejo teke kot oblika druženja, spet drugi za izboljšanje PB, nekateri pa kakor kdaj.

Jaz hodim na tekme tekomovat (sam s seboj, jasno), zato izbiram po nekaterih kriterijih:
- (pol)maraton: ker je to navadno velika prireditev, navadno dobra organizacija, pa še nekako uraden je;
- ostali teki pa izključno zaradi uživancije: ker so npr. lepi (npr. SAM), težki (npr. Grintovec), lokalni (sicer res redko - v podporo organizatorju), čeprav tudi na vseh teh dam vse od sebe.

Vedno sem se čudil, ko sem prebiral npr. poročila s prireditev, koliko forumovcev hodi s "tekme" na "tekmo". To se mi ne zdi zdravo z vidika samega napora, ker te (verjetno) avtomatsko potegne in po mojem težko kontroliraš tempo in tečeš počasi. No, vsaj jaz ne bi mogel. In vem, da bi se mi zgodilo pra to, kot tebi, Vlajko. Slej ali prej bi fasal neko poškodbo. Za druženje po prireditvi pa navadno itak nimam časa, tako da ta vidik z moje strani odpade.

[tae]

Vlajko, to kar ti bom sedaj povedal, se ti bo verjetno zdelo precej čudno, pa vseeno. Se še spomniš, ko sva se šele spoznala v Kamniški bistrici ? Morda se ti tega ne boš spomnil, jaz pa se prav dobro. Že takrat si rekel, da ne boš več hodil na tekme in se ne boš gnal. Takrat sem si mislil, ta pa ima že nekaj pretečenega in veliko tekmovanj za sabo, da se jih je že naveličal, jaz pa sem komaj na začetku te poti in si ful želim iti na tekmo, ker je to zame nekaj novega, zanimivega. Se pravi se je že takrat v tebi nabiralo neko naveličanje, pa si vseeno še vztrajal do danes. Sedaj te to že tako matra, da si se razpisal. Nič hudega. Mislim, da je pri teku enako, kot pri vseh drugih stvareh v življenju. Človek se naveliča vsega, kar je preveč. En preprost primer: zapaše ti nekaj sladkega, recimo določeni piškoti ali kaj podobnega. Občutek imaš, da bi za šalo zmazal neomejene količine teh dobrot. Nato si jih kupiš, poješ enega, dva, morda tri in je full dober filing. Nekako zadovoljiš svojo potrebo po lakoti in sladkobnosti. Ker pa si imel pred tem veliko željo in je pred tabo še polna škatla piškotov, kar ješ in ješ do skrajne sile, ko ti je slabo. In mislim, da je pri tebi prišlo, do faze, ko ti je že slabo iti na tekmo. Ne vem sicer kakšna količina tekem je zate prenasičenost. Omenjal si iz tedna v teden, to pomeni 4 uradne teke na mesec, kar je cca 40 v celem letu, če računamo da napr. januarja in decembra ni nič ali pač. No, to bi bilo zame tudi absolutno preveč. Jaz imam načelo 1 tekmo na mesec. Čeprav sem imel letos plan za celo leto 10 tekov, sem jih 10 že pretekel, tako da bo sigurno še kakšen padel.

ZMERNOST V VSEH STVAREH. (TRENINGI, TEKME, PREHRANA, UŽITEK,...)

[milkec]

Vlajko! Zdaj si tam kot jaz in te zato tudi dobro razumem. So me spraševali zakaj ne grem sem, zakaj ne grem tja... In zakaj ne? Pač mi v tistem trenutku ni bilo fajn! So obdobja, ko imam v 3 tekmah 3 prireditve, so obdobja, ko v 3 mesecih nimam nobene prireditve.

Dejstvo je, da ti prireditve lahko porušijo ritem, še prav posebno če misliš tam tekmovati. Jaz grem na tako prireditev, da mi recimo pomaga preteči neko razdaljo. Tako sem šel leto na Jasko na polmaraton zato, ker se mi ni dalo samemo teči 21 km. Pa je to pomagalo!

V Bevke sem šel zaradi vzdušja, vmes pa skorajda nič. In se nimam nič slabeš, nasprotno imam lepo svoj ritem in to je to. Tako da Vlajko, lepo teci v svojem ritmu, nihče ti ne bo zameril, nihče te ne bo pozabil!

[raziskovalec]

Vlajko zelo dobra tema, z veseljem dodajam svoja razmišljanja, ki so podobna tvojim dognanjem.

Moji cilji glede teka na splošno so bili v začetku izključno izboljšati svoje fizično stanje in izgubiti nekaj (pravzaprav veliko) kilogramov. Dokaj hitro pa moram priznati, kolikor smešno se sliši za nas softiče, mi je postala pomembna tudi hitrost, če ne drugega je bil to v začetku moja edina oporna točka, ali sem bil boljši kot včeraj, ali napredujem. Potem sem pa ugotovil, da na teku bodisi uživam (če tečem počasi) ali pa se matram (če tečem na robu svojih zmogljivost). In hitrost mi ni bila več tako pomembna.

Pa sem hodil malo na tekme in bil večinoma razočaran, ker sem vedno crkaval vsaj na zadnjih kilometrih, a kljub temu vesel, da sem zmogel to razdaljo, kakršnakoli je že bila.

Potem sem odkril tekaški forum in Polar in teorijo teka. In spoznal, da pri teku ni vse nažiganje do svojih skrajnih zmožnosti. Še vedno pa je ostala dilema, ali imeti treninge ali uživati v teku. Nedvomno je pri meni prevladala druga usmeritev - če hočeš Zen varianta.

In tekme.
Moram reči, da delim tekme na več kategorij.
1. "Resne" tekme, kot so LM in Sežanski in V Radencih in v čisto meni osebnih razlogov V Bohinju. Na teh tekmah poskušam doseči čimboljši rezultat, si želim napredka, ki se kaže tudi v izboljšanem rezultatu. Za te tekme morda edinokrat celo grem npr. oddtečt kakšne distance na stadion, se držim prehrane in premišljujem o taktiki. Na teh tekmah imam začuda tudi metuljčke v želodcu. Na takih tekmah se veselim svojih PB in sem razočaran, če ne dosežem pričakovanj. Ponavadi tudi razmišljam, kaj sem naredil narobe.
2. tekme, ki mi niso pomembne, odtečem, kot sestavni del svojega tekanja (tudi meni je zoprna beseda treninga), malo bolj pribijem, a nikoli do konca, kot v zgornjem primeru. S hrano ne kompliciram, z urnikom tudi ne. Takšna tekma prinese lahko včasih zaradi popolne sproščenosti veliko boljši rezultat, kot "resna" tekma, včasih pa ne gre (rezultatsko) in v teh primerih poskušam vsaj uživati na progi, se pogovarjam s sotekači, se ustavim na vsaki postaji in se veselim hitre regeneracije.
3. Družabne tekme, kamor grem zaradi kraja, ljudi, lepega do-pol-dneva in mi je res čisto vseeno za rezultat.

Moram priznati, da imam tudi sam v sebi dvojnost našega kolega "oranžnega slona" in "Jusufa" . Prvi prevladuje, drugi pa se tudi občasno, a redno oglaša. Pamet ve za leta, za možnosti. Rad bi čimbolj napredoval, a ker vem, da gre s takšnim "treningom" in naravnimi danostmi le do določene točke, se mi pravzaprav zdi, da ne smem prehiro napredovati. Če bom lepo počasi, lahko napredujem, do točke svoje nesposobnosti nadaljnega napredka še zelo dolgo. Torej, da bo napredek trajal še zelo dolgo, ne sme biti prehiter.

Za nas rekreativce je v končni faz vseeno ali imamo tempo 4 min/km ali 7 min/km. Važno je kako se pri tem počutimo in kako tek vpiva na naše življenje. In če nam je bolj všeč prva številka, je tekma dobra priložnost, da smo ji bližje. "Resna" tekma je vsaj zame tudi priložnost, da dam od sebe kolikor zmorem. To pa prinaša veselje ali razočaranje. Na "treningih" tega nikoli ne počnem, preveč uživam v teku in zato mi "trening" v glavnem prinaša samo veselje, če odmislim padce na ledu in koreninah, mokre superge pozimi ....

Pa še to, tudi na "resnih" tekmah skoraj nikoli ne tekmujem z drugimi. Tekmujem sam s seboj, in z uro, drugi mi pri tem le pomagajo. In zato sem tudi V TF, ker potem na tekmi nisi nikoli sam. Rdeče pike pomenijo podporo, tudi če se osebno ne poznaš. Vedno, na vsaki progi, na tekmi in "teningu".

P.s. Glavna stvar, ki me včasih moti pri tekmah je ta, da zaradi njih zgubim pol dneva in imam zato slabo vest (družina press), čeprav seveda uživam v druženju, analizah, čakanju rezultatov.

[alan]

Dobra tema... in dober sklep...

Pa tudi ce hodis na tekme samo z vidika druzabnega zivljenja, se cez cas
nasicis. Fajn je zacet se kaj drugega pocet, preden se prenasicis.

Ej, jaz pa komaj cakam, da grem spet na tekmo in vidim kaksnega TFjevca!

ZMERNOST V VSEH STVAREH. (TRENINGI, TEKME, PREHRANA, UŽITEK,...)

...in raznovrstnost

[DuleKTKV]

Ko sem jaz pred kakimi šestimi leti začel redno tekati, mi še na misel ni prišlo, da se bom udeleževal tekem, čeprav sem si od nekdaj želel teči na maratonu in sem globoko občudoval maratonce, gorce in druge. Nisem pa imel dovolj samozavesti, da bi se pridružil. Tako sem nekaj časa tekal sam zase in se mi je zdelo čisto dovolj, ko odkrivam svoje zmogljivosti, bilo je zanimivo kako mi raste forma, nabavil sem si štoparice, da sem lahko primerjal teke, se pohvalil ženi, kako je ta teden boljši od prejšnjega... In potem sem odkril Forum, začel sem brati Polet, sosed se je začel pripravljati na maraton, dojel sem, da moj način sprejemanja teka in rekreacije delim z velikim številom meni podobnih. Kar naenkrat nisem več tekel sam, ampak je bila z mano cela skupina somišljenikov, sicer vsak s svojimi težavami, interesi... pa vendar nas je tek družil.
Vse to me je prepričalo, da sem se prijavil na Lj. (pol)maraton. Bil sem živčen, kot že od mature naprej ne, "samo, da pridem živ skozi" sem si govoril. Potem pa ... štart v tisti množici nabiti z energijo in dobro voljo - nepozabni trenutki popolne sreče. Čas nad pričakovanji, vzdušje, navijanje, finiš v cilj... dogodek, ki ga ne bom nikoli pozabil
Od takrat naprej tečem skoraj vedno z mislimi ne neko tekmo ali prireditev, ki bi se je rad udeležil. Te so do sedaj zelo redke, ker sem vsako vzel kot motivaciji in dal vse od sebe, z rezultatom se ne obremenjujem preveč, moram pa priznati, da mi ne bi bilo vseeno, če bi bil zadnji ali tam nekje Tako upam, da se jih še ne bom kmalu prenajedel in bom še naprej na štartu zajemal pozitivno energijo in čutil rastoči adrenalin

[Junc]

Eh Vlajko, res je kar praviš. Tekme te izmučijo (niti ne tolk fizično kot psihično) saj ne moreš vsakič iti PB. Na začetku knjige Od joginga do maratona je opisanih 5 (se mi zdi) tipov tekačev in to drži kot pribito.
Meni se praktično že malo j**** za čas na treningu in tekmi, samo da dam na prireditvi, ki sem si jo rezerviral že ob začetku leta, vse od sebe.

[mare]

Meni je tale Damijanova delitev na tekme in prireditve kar všeč. Če greš na kakšno prireditev zato, da boš tekel po kakšni novi lepi progi, imel na voljo okrepčevalnice in na teku družbo, tekel pa v trening tempu, ne vidim nobene ovire, da bi bil vsak teden na drugi prireditvi (tekmi). Take prireditve ti kvečjemu popestrijo tekaški vsakdan, čeprav je res, da se je potem na tekmi včasih težko zadržati, da ne zbezljaš.

Drugo je če res tekmuješ. Eni tekmujejo skoraj vsakodnevno, ne samo na tekmah, tudi na treningih s samim seboj in z uro. To je lahko še huje kot udeležba na preveč tekmah.

[Fotr]

Iz mojih zapiskov sem izbrskal še nekaj o udeležbah na tekmi:

Do odgovora na vprašanje, kdaj na tekmo in katere razdalje so za tekače z različnimi izkušnjami primerne, nam pomagajo razporeditve (Galloway, Henderson, Glover, Noakes), ki posameznike glede na tekaško in splošno športno izkušenost, stopnjo telesne pripravljenosti uvrščajo v homogenejše skupine:

– tekači začetniki - posamezniki, ki se uvajajo v svet teka in aktivnega športnega življenja. Tekmovanja zanje niso primerna;

– »džogerji« - tisti, ki so bolj ali manj že premagali staro neaktivno in lagodno življenje ter toliko izboljšali svojo tekaško učinkovitost, da so v počasnem teku(džogingu) sposobni teči vsaj 30 minut in več. Tečejo za svoj užitek in zdravje, tisti z veliko tekmovalnega duha se udeležujejo tudi tekaških tekmovanj na krajših razdaljah. To so tekmovalci začetniki;

– tekači tekmovalci na različnih ravneh uspešnosti - posamezniki, ki vadijo po prilagojenih programih in jim tekmovanja pomenijo najpomembnejši motivacijski dejavnik za redno vadbo. Glede na stopnjo njihove prizadevnosti in nadarjenosti jih je mogoče razvrstiti v osnovno, nadaljevalno in vrhunsko tekmovalno raven.

Začetniška tekmovalna raven
Glede na tekaško izkušenost spadajo v to kategorijo tisti, ki tečejo vsaj šest mesecev. Glover, Reber, Diem, Henderson in druge svetovne avtoritete teka za vse predlagajo, da je potrebna polletna redna tekaška vadba, da začetnik, ki je bil telesno neaktiven, pridobi toliko tekaškega znanja, izkušenj in potrebne kondicije, da se lahko začne udeleževati tudi tekem. Za tiste, ki so telesno aktivni, je čas tekaškega uvajanja tudi krajši, vendar vsaj tri mesece. V kategorijo začetniške tekmovalne ravni spadajo tudi bolj izkušeni tekači, ki pa zaradi različnih vzrokov ne trenirajo redno.

Najprimernejše tekmovalne razdalje
10 km in manj
1 x letno do razdalje malega maratona
Priporočljivo število tekem:
5 do 10 tekem na leto (razdalja do 10 km)
1 do 2 daljši tekmovanji

Kakšna vadba je primerna?
V vadbi je izrazit poudarek na bazičnih aerobnih obremenitvah (okrog 70 odstotkov VO2max oziroma 80 odstotkov največjega srčnega utripa)Redko (enkrat tedensko) se vključuje v intenzivnosti anaerobnega praga (okrog 80 odstotkov VO2max oziroma 90 odst. največjega srčnega utripa), zelo redko vadba nad intenzivnostjo anaerobnega praga.

Posameznik te ravni telesne pripravljenosti preteče 25 do 50 km na teden. Obseg vadbe se mora zelo postopno povečevati. Vadba poteka 4- do 6-krat tedensko. Teki so dolgi 6 do 10 km, enkrat tedensko je priporočljiv dolgotrajnejši tek, dolg 12 do 18 km. Zelo priporočljivo je, da vadba vsebuje tudi druge aerobne aktivnosti: hojo v klanec, kolesarjenje, rolanje, smučarski tek. Vadba moči in gibljivosti naj bosta stalnici vsakega vadbenega procesa.

Osnovna tekmovalna raven
V to skupino spadajo tekači z vsaj dveletnim rednim vadbenim »stažem« in z enim ali dvema letoma tekmovalnih izkušenj predvsem na razdaljah do malega maratona. To so tekači, ki se podrejajo resnejšim načrtom celoletne vadbe.

Najprimernejše tekmovalne razdalje
5 km do mali maraton
1 x letno maraton
Priporočljivo število tekem:
5 do 15 tekem na leto (razdalja 5 km do mali maraton)
ne več kot enkrat letno maraton

Kakšna vadba je primerna za pripravo na tekmovanja?
Največji delež vadbe je v območju bazične aerobne obremenitve, 1- do 2-krat tedensko se v program vključuje vadba v območju intenzivnosti anaerobnega praga, redkeje tudi nad njim.

Posameznik te ravni telesne pripravljenosti preteče 40 do 60 km na teden, tekači, ki se pripravljajo na maraton, tudi do 90 km. Obseg vadbe se mora zelo postopno povečevati. Vadba poteka 5- do 7-krat tedensko. Program vsebuje teke od 6 do 30 km. Zelo priporočljivo je, da vsebuje tudi druge aerobne aktivnosti: hojo v klanec, kolesarjenje, rolanje, smučarski tek. Vadba moči in gibljivosti sta stalnici tudi tega vadbenega procesa.

Program: pripravljamo se za mali maraton
Za koga je smiseln ta program?
Za tiste, ki so redno tekaško aktivni vsaj 6 mesecev (najbolje eno leto).
Za tiste, ki ste povprečno v enem tednu pretekli vsaj 20 km.
Za tiste, ki so sposobni v eni uri preteči vsaj 8 km pri 60 do 70 odst. naporu – pri intenzivnosti okrog 2 mmol laktata/L ; to je pri bazični aerobni hitrosti.

Trajanje in sestavljenost programa:
Trajanje programa je 16 tednov – čas od 1. julija do ljubljanskega maratona konec oktobra.
Pripravljalno obdobje bo razdeljeno v dva vsebinsko različna cikla:
a) bazični cikel, ki traja 8 tednov
b) intenzivnejši cikel z neposredno pripravo na tekmovanje 4 + 4 tedne
Cilji treninga v bazičnem pripravljalnem ciklusu:
– osvojiti primerno količino aerobnega teka, ki bo zagotovila potrebne biološke prilagoditve,
– povečanje kapilarizacije aktivnih mišičnih skupin,
– povečanje oksidacijske sposobnosti (boljša izraba kisika) v ustreznih mišičnih skupin,
– povečanje učinkovitosti srčne in dihalne funkcije,
– izboljšanje živčno-mišične učinkovitosti – ekonomičnosti teka,
– priprava organizma na dolgotrajen napor in zahtevnejšo vadbo v naslednjem obdobju.

Za vrhunske tekmovalce pa obstajajo individualni programi, ki so pisani na kožo vsakega tekača posebej.

Splača se pa iti na tekmo, ki jo imamo za del treninga, še bolje pa je tekmo vzeti kot prireditev, kar sta že ugotovila Damjan in Mare. Na takih tekmah je najlepše teči, včasih človeka celo potegne v tekmovalni duh.

[MatjazV]

Zase lahko rečem, da mi vsaka tekaška tekma predstavlja veliko motivacijo za naporne treninge. Naj podkrepim s podatkom, da sem v letih 2001-2005 vsako sezono štartal na 30 do 46 tekmah. Seveda mi tudi posamezni nastopi na tekmovanjih predstavljajo trening, predvsem tisti na razdaljah do 15 km. Na sezono sem tako nastopil na 1 do 2 maratonih, 5 do 7 polmaratonih, ostalo pa so bile tekme na razdaljah od 8-15 km. Zgodilo se je že, da sem čez vikend nastopil na treh tekmah. Vem, da je to v nekem smislu že pretiravanje, zato bom v prihodnje število tekmovanj nekoliko zmanjšal, če ne že kar prepolovil. Kjub temu si ne predstavljam, da bi samo treniral, brez rednih udeležb na tekmovanjih.

Letos je situacija precej drugačna, saj sem večino časa posvetil pripravam za Ironman. Sedaj, ko je to za mano, bom nekoliko inteziviral še mojo udeležbo na tekaških prireditvah tako, da naj bi jih tudi to sezono nabral približno 15.

Na tekmah si pridobimo izkušnje, borbenost, izpilimo taktiko teka in še veliko drugih dejavnikov je, ki jih na treningu ne moremo v celoti izprobati.

LP

MatjazV