- 24 Nov 2008, 10:03
#159569
Zelo zanimiva mi je ta tema in nekaj lepih odgovorov je bilo že podanih.
Jaz sicer nisem ultraš. Nekaj daljših razdalj od 42 km sem že pretekel, naredil nekaj kar dolgih hitrih pohodov, se pa v prihodnosti spogledujem s takšnimi aktivnostmi . Zdaj se nekako testiram v smislu, kako se telo odziva ko mora več dni zaporedoma prenašati napore, katere mišice bo treba ojačati, prehrana med dolgimi teki in tako naprej. Potem bom pa videl.
Ne strinjam se s tem, da je to nesmiselno početje, kot je to eden tu napisal in kot je verjetno večinsko mnenje tistih, ki se s tekom ne ukvarjajo. Še nedolgo nazaj sem bil enakega, večinskega mnenja. V dveh letih se je to spremenilo za 100%. Mislim da ste takšni ultraši zelo pomembni in dobrodošli. Človek mora preizkušati, mora premikati svoje meje in to vi počnete. In danes se hvalabogu te informacije hitro širijo in imate vedno več posnemovalcev. In če vsak sebe pravilno umesti v te poskuse, potem to koristi zdravju (fizičnemu, predvsem pa mentalnemu) posameznika in družbe.
Se pa strinjam z določenimi stvarmi, ki jih je napisal milos. Malo sem pogledal in primerjal udeležence Biela 2008 in LM 2008 in tako na hitro iz grafov, ki sem jih spocal skupaj lahko vidim, da so Ultra teki bolj primerni
za zrelejše obdobje. Na LM so udeleženci v starosti od 18 do 50 let precej enakomerno zastopani, na 100 km Bielu pa se zgostijo med 40 in 50 leti.
Res je kot pravi Inot, da na ultra tekih vidiš mlade obraze, ampak so v manjšini, mnogo več jih je na tekih do recimo 42 km. Fajn bi bilo da bi kdo, ki se s tem bolj ukvarja, naredil eno analizo na večjem vzorcu.
Res je tudi kar pravi Inot, da so ultramaratonci zelo hitri, tudi 4min/km. To je res, vendar je teh zelo malo. Večina jih teče mnogo mnogo "počasneje". Tisti ekstremno hitri pa v nekem smislu niti niso pomembni. Pomembna je ta glavnina in hitrost s katero se premika ona. Ali bolje, pomembni so oboji.
Tole razmerje starejši mlajši se mi zdi tudi logično.
Mlad človek je dinamičen, neučakan, želi biti hiter, hitrejši, zmagovalec, stvari se morajo dogajati in menjavati hitro.
Starejši so izkušeni, taktični, vztrajni, potrpežljivi, navajeni prenašati bilečine, trpeti če hočete.........
En zelo dolg tek pa je lahko skupek vsega. Pri meni recimo je začetek bolj tak, da ni da bi se hvalil. Prvih nekaj km ne uživam glih preveč. Ko pa se uredi tempo, predvsem pa dihanje, ko se mišice ogrejejo, potem pa zlaufa in je prav lepo. Sploh če je lepo okolje. Potem pa se začnejo signali telesa, da naj počasi obrnem konje proti domu. Kakšna mišica se ne strinja več, včasih pod rebri kaj zaboli, podplati preveč dobro berejo konfiguracijo tal in jo pošiljajo v možgane, potem pa še Škrpicelj. Ampak te zgodbe so bile že lepo opisane in se jim pridružujem.
Tudi na korenček gre.
