Lep pozdrav tudi od mene.
Jana, 32 let (uhhhh - počutim se tam nekje 24

), mamica dvema fantkoma (Vasja ima malo več kot dve leti in pol, Kajetan pa 9 mesecev). Teči sem začela pred....hmmmm...kakšnimi sedmimi leti, pojma nimam, vsekakor mi je bil največji navdih mož, ki teče že tam nekje od pamtiveka, hehe. Dober povod za resnejši začetek pa je bil prvi Poletov vadbeni načrt (kdaj je že bilo to???).
Ker mi je vedno nekako uspelo zgubiti motivacijo za nadgradnjo, sem si zadala, da odtečem kakšno tekmo - in to se je izkazalo za dobro potezo. Sicer je pot moj cilj

, skratka nimam nikakršnih zmagovalnih ambicij, a priprava na nastop me uspešno vleče dalje, ko pečejo mišice in pljuča.
Moj domet je 10 km, do zdaj sem nastopila sicer enkrat samkrat, a si štejem več kot v dobro, da je bilo to manj kot 4 mesece po drugem porodu in sicer na LJ maratonu (in da pri tem nisem izpustila duše). Naslednji cilj so Radenci, prav tako 10km, potem pa upam na ugodne razmere za trening, da morda poskusim teči na 21 v Celju. Ampak mislim, da si te razdalje še ne želim preteči dovolj močno. Morda jo prihranim za LJ, če takrat ne bom slučajno noseča (ja, tudi takšne cilje še imam

).
Zakaj tečem? Ker mi je fajn; pozitivni stranski učinki pa tudi prav pridejo

.