Zadnje novičke

[maca]

Ker ob nedeljah pač ne bomo viseli doma in gnojili kavčev, smo se eni ta zagnani spravili na netekmovalni tek v Martignacco pri Udinah. Eni, natančno - Loni,so si izbrali rojstnodnevno žuranje, najedanje in sploh eskiviranje obveznosti do sotrpinov tekačev, pa so bili ročno zamenjani oz, nadomeščeni. Torej, pogrešljiv ni nihče.

Tisto zamenjavo je bilo sicer še potrebno prepričati, da ni modro viseti doma, da so superge že skoraj splesnele, da je napovedano rahlo sneženje popoldne res šele popoldne,... No po mukotrpnem prepričevanju je Paula le klonila. In se pridružuila Lauferju in meni.

Jožica je dobila tokrat nekoliko manj modra navodila, ker sem malo bolj na pol pogledala za točno lokacijo, ampak smo našli, tako rekoč v prvi potezi in parkirali "pred vrati" in ob cerkvi. Je bil bogec milo zaprošen za pomoč. Ja, pa kar neki velik pujsov se je motalo okol, nič nam ni bilo jasno.

Ni bilo jasno niti, kje točno je štart, niti kje je cilj, pa ni važno. Smo jo kar uspešno pičili. Proga speljana pretežno po makadamu, asfalta zelo malo, smo pa nadaljevali tradicijo iz Medeje in malo okopavali po njivah. Loni, patate še niso vun pogledale.

Pot je bila speljana po okoliških vasicah, mimo dvorcev, vil, ponekod čez prekrasne travnike in parke vil, zares si imel kaj videti, kakšno razkošje je to moralo biti. Videla sem kar nekaj prvih poganjkov oz. že nastavkov cvetov trobentic in celo en mali teloh. Pomald prihaja.

No, ne ravno, malo nas je pa tudi moralo zasnežiti. Snežinke so čudovito narahlo padale in nam lepšale pot. Mene je skoraj posvojil eden kuža pri eni hudo lepi vili. Ma sta moja bodi garda tako tečnarila, da nisem utegnila pogledati lastnika. Se tolažim, da je bil itak star in senilen in sluzast makaronar.

Na cilju nas je pričakal kilometer (no, skoraj) rdeče preproge, smo bili ko na podelitvi Oskarjev. Samo preporga se je kar nekje končala, na vaškem dvorišču, prekrasnem, s polno starih artefaktov potebnih za obdelavo zemlje in živine, pa vseeno, res nisem vedela, če je tu konec.

Pol se ej pa začel srednjeveški sprevod: bobnarji so udarili eno ta močno, žonglerji so naredili predstavo z metanjem in lovljenjem zastav, pol pa zastavonoša, stražarji, oklepniki, dvorna gospoda, služabniki, vsi v čudovito ohranjenih nošah. Prekrasen pogled.

Na vsakem vogalu pa pujsi, pujsi, pa spet pujsi, in še enkrat pujsi, v taki in dugačni obliki. Jano, saj je bil pujsov ali prašičji ali ne vem kako naj rečem, praznik. Deseta obletnica nečesa, k nisem čisto razumela. Pa saj ni važno. Vegetarijanki sta se spravili na pujsov praznik tečt. Zakon. Je pa zato Laufer uče in usta pasel.

Čudovito doživetje, ki ga je nazaj grede še dopolnila mama zima s sneženjem. A u Ljubljani je bila pa Zima, halo????

[Loni]

Ker ob nedeljah pač ne bomo viseli doma in gnojili kavčev, smo se eni ta zagnani spravili na netekmovalni tek v Martignacco pri Udinah. Eni, natančno - Loni,so si izbrali rojstnodnevno žuranje, najedanje in sploh eskiviranje obveznosti do sotrpinov tekačev, pa so bili ročno zamenjani oz, nadomeščeni. Torej, pogrešljiv ni nihče.

Ti, ti, ti, ti jo moram takoj vrnit, štafetno palco namreč, sem čula že celo poročilo, tokrat so jezikali tudi kateri drugi kot samo jaz (asociacija na KK, bodo vpleteni že vedeli, za kaj gre). Žurali smo včeraj na Primorskem, danes pa tekli po Krasu - v družbi snega, burje in seveda fajn sotekačev, čeprav je manjkalo nekaj (pa ne mislim na pršut). Ni bila glih polovička, ampak 17 km in pol ter dejstvo, da sem uspela prepričat mojo sestro, da se da tudi v takem laufat, to je nekam za vpisat...
Toliko ima zaenkrat za povedat danes malo zgubljen in ornk prepihan del čvekenzkikiriki trojke.
No, že spet lažem, sem tla rečt samo še to, glede na to, da še nisem uspela tečt po Sežani in okolici, sem si šla danes to malo od bliže pogledat. Seveda se je bilot reba ustaviti tuvi čvekenzikikiriki trefpunktu, bom ratala še vraževerna, ma se mi zdi, da tudi superg ne znam zašnirat, če ni postanka v dotičnih zdaj že svetih prostorih
Kar se pa tete Zime tiče, je bila na Primorskem že malo bolj hitra in sem se že zbudila v čisto belino in temu primerno je danes odpadlo kako divjanje in iskanje zdaj že vsem sotrpinom znanih lukenj na avtocestah, pa še makina je bila moja, jo je treba malo bolj ujčkat, ker ima tudi že kako desetletje za sabo.
Po pravici povedano, sem si polnila ego baterije ta vikend, moja torta je bila ultrasuperfina, glede na pol kile temne čoko nič čudnega, danes pa sem si ga pa kar s svojim dviganjem podplatov. Matr, sem samovšečna...

[Laufer]

Še dobro da nisem jaz izbral lokacijo teka, ker bi sotekačici vegatarianki rekli, da jih zaj..., tako pa sem po teku res prišel na svoj račun in se mastil na stojnicah, takšne in drugačne salame, pa pršut, špeh, ...
Tako kot je napisala maca56, trasa super, vse skozi gor in dol, levo in desno, organizatorji so se res izogibali asfaltu in iskali stezice v naravi.
Sem že mislil sodelovati na srečelovu, pa sopotnici v avtu nista bili najbolj navdušeni. Vplačati je bilo potrebno listek z napovedjo, koliko je težak živ pujsek , ki je bil v ogradi. Če si zadel, si ga lahko odpeljal s seboj.
Dan je minil v prijetni družbi in na vsakem koraku so te spremljali



v takšni ali drugačni obliki