- 21 Jun 2004, 10:19
#12620
Vsi pred mano ste tako dobro in izčrpno opisali včerajšnji deževen in prekrasen dan, da dodam le še nekaj stvari.
Seveda smo že na poti v Preddvor ugibale, če bo vreme zdržalo, a že na samem štartu več ni bilo vprašanje- dež bo, le koliko, kaj oblečt, se splača sploh kaj?? Pa ga je bilo veliko, za jezero. Pa nič zato! Zarjo je namočil že v prvih kilometrih, z Vanjo sve ugibale če se bo zlil do najine proge..drveli smo mimo tekačev, s spoštovanjem sem opazovala vsakega in razmišljala, bom tudi jaz kdaj upala na celo?
Pred zadnjo predajo naše štafetke na Jezerskem vrhu sem se tresla kot šiba na vodi, dobesedno. Lučko je že izginil za prvim ovinkom, premražena sem poskakovala levo in desno in čez nekaj minut pridrvi Vanja, vsa nasmejana, navdušena, predaja čipa uspe in pot navzdol se prične. Hitro je šlo, suha nisem ostala niti sekundo, ovinkov je bilo ...hmm.. ogromno, samo tak fajn je bilo...kilometri so ostajali za mano, poslušala sem kolena, pa ni bilo hudo, prehitela sem nekaj maratoncev pa še koga, kar naenkrat je bila pred mano tabla za 'Bad' (kaj bi dala takrat za vročo kad!) in le še 1 km ravnine. Kar prehitro je šlo skupaj skupaj. V cilju pa cel bataljon suhih forumovcev navudušeno navija.
Logistika je bila izvrstna, Lučko in Tjaša!, hvala!! Pa hvala za kapo, brez nje bi bila slepa
Iskanje nahrbtnika, topel rdeč xxl anorak prijaznega tekača, pol piščanca na mojem krožniku?!?, divji ritmi 'sambe'..pa še kaj, vse mi bo ostalo v lepem spominu in že koprnim po naslednjem..
Da ne pozabim na naše trdo zasluženo mesto, čeprav edine ženske trojke
Dobre smo bile, borbene!!
Aleš, Dragons, Tadej, še kdo??, čestitam
Seveda smo že na poti v Preddvor ugibale, če bo vreme zdržalo, a že na samem štartu več ni bilo vprašanje- dež bo, le koliko, kaj oblečt, se splača sploh kaj?? Pa ga je bilo veliko, za jezero. Pa nič zato! Zarjo je namočil že v prvih kilometrih, z Vanjo sve ugibale če se bo zlil do najine proge..drveli smo mimo tekačev, s spoštovanjem sem opazovala vsakega in razmišljala, bom tudi jaz kdaj upala na celo?
Pred zadnjo predajo naše štafetke na Jezerskem vrhu sem se tresla kot šiba na vodi, dobesedno. Lučko je že izginil za prvim ovinkom, premražena sem poskakovala levo in desno in čez nekaj minut pridrvi Vanja, vsa nasmejana, navdušena, predaja čipa uspe in pot navzdol se prične. Hitro je šlo, suha nisem ostala niti sekundo, ovinkov je bilo ...hmm.. ogromno, samo tak fajn je bilo...kilometri so ostajali za mano, poslušala sem kolena, pa ni bilo hudo, prehitela sem nekaj maratoncev pa še koga, kar naenkrat je bila pred mano tabla za 'Bad' (kaj bi dala takrat za vročo kad!) in le še 1 km ravnine. Kar prehitro je šlo skupaj skupaj. V cilju pa cel bataljon suhih forumovcev navudušeno navija.
Logistika je bila izvrstna, Lučko in Tjaša!, hvala!! Pa hvala za kapo, brez nje bi bila slepa

Iskanje nahrbtnika, topel rdeč xxl anorak prijaznega tekača, pol piščanca na mojem krožniku?!?, divji ritmi 'sambe'..pa še kaj, vse mi bo ostalo v lepem spominu in že koprnim po naslednjem..
Da ne pozabim na naše trdo zasluženo mesto, čeprav edine ženske trojke

Aleš, Dragons, Tadej, še kdo??, čestitam
