Pozdravljeni!
Pa je za nami, gorski tek na Grintovec, tek vseh tekov, verjetno eden najtežjih v Evropi morda celo na svetu. Tek je nedvomno navdušil, v vseh pogledih. Rekordno število tekmovalcev, rekord proge; tako ženski kot tudi moški, ogromno navijačev in pa res vzdušje, kakršnega do sedaj še ne pomnim. Vsi ti agensi, ti kar ne pustijo, da bi iz tekme odšel razočaran. Vsaj meni niso, pa čeprav sem tekel daleč od zadanega cilja.
Jonathan Wyatt je samo potrdil primat v gorskih tekih in pomaknil magično mejo pod skoraj da neverjetno uro in šestnajst minut. Sam sem mnenja da gre za rezultat, ki ga bo zelo težko preseči. Če ga bo kdo lahko presegel je to le Wyatt sam.
Zmaga Simona Aliča (v okviru državnega prvenstva) pravzaprav niti ni tako presenečenje. Že lansko leto je dokazal, da je lahko zelo konkurenčen gorskim tekačem, ko je za Sebastjanom Zarnikom zaostal za bore tri sekunde in to po neverjetnem finišu. Proga je očitno kot narejena zanj.
Kar težko najdem besede, s katerimi bi opisal navijanje na Kokrškem sedlu (2MUCH4ME

). Moram priznati, da sem bil kakšnih 10 minut pred prihodom na Kokrško sedlo že tako izčrpan, da sem bil trdno odločen da zaključim s tekom na sedlu. Ko pa sem prišel na sedlo in slišal vse bodrilne spodbude, sem namesto levo proti koči, kar avtomatsko zavil desno proti Grintovcu. Tudi navijanje na Grintovcu je bilo zares perfektno (Simona and co.) Res hvala vsem navijačem...zares ste pomagali!!!
Ko sem odhajal dol iz Grintovca sem razmišljal predvsem o tem, kje sem storil napako, zakaj sem bil tako izčrpan in izmučen. Prišel sem do zaključka, da sem se zakalkuliral v prehrani. Zadnje 3 dni sem poskušal nekako na hitro in na silo izgubiti 2-3 kilograme in sem jedel samo suho hrano (nič ogljikovih hidratov

). Res mi je uspelo izgubiti dva kilograma, a sem zato plačal drag davek. Že pri spodnji postaji žičnice sem začutil, kako mi zmanjkuje energije, ob prihodu na melišče pa sem bil že zelo bogi. Na koncu kar nisem mogel verjeti, da sem se sploh privlekel do vrha (krči, praznina, praznina in še enkrat praznina v želodcu). [mladost je norost] Kljub temu moram reči, da sem kar vesel, da sem to izkusil na lastni koži, saj sedaj gotovo več ne bom ponovil - škoda le da na tekmi, od katere sem pričakoval veliko.
Drugo leto na Grintovec gotovo spet pridem, starejši in pametnejši, predvsem pa sit (nafilan z ogljikovimi hidrati)

.
Uživajte in veselim se že naslednjih tekem.