Skupina, ki se je udeležila maratona v Berlinu je že doma.
Moji vtisi s tekme - fantastični. Prvi val navdušenja in pozitivne energije sem občutil, so sem se pripeljal z S-Bahnom na glavno železniško postajo in potem opazoval tekače in spremljevalce, ki se valijo proti štartu. To je potrebno doživeti. V startno ciljnem prostoru gužva, vendar vse poteka brezhibno. Organizacija super, oddaš svoje stvari in potem na start. Veliko WC-jev vendar vseeno premalo, saj vse daje trema. Na startu mirno, nobeden se ne preriva, vsi samo mirno čakajo. Potem sledi prvi start za najhitrejše tekače in val navdušenja. Nato drugi, za prvimi sem prečkal startno linijo pribljižno 12 minut kasneje. Malo pred menoj vidim ciljnega zajčka 3:45 in se mu počasi približujem. Kmalu ugotovim, da bomo pretekli več kot 42.196, ker je nemogoče držati idealno linijo. Na 3 km ujamem mojega zajčka, ki nima enakomernega tempa. Od 5,26 potem pospešek na 4,45 in vidim, da se nima smisla utrujati in tako grem mimo v svojem enakomernem tempu. Na 5 km zagledam pred seboj TF dres brez napisa, ujamem ga in vprašam kdo je, pa mi pove, da je Slovenec iz Švice in da je na teku v Bielu spoznal enega TF-jevca, ki mi je poslal dres. Nekje na 6 km prva vzpodbuda, navijači vitezov z

. Kar ponese te. Tako je bilo še 3x na progi. Skupaj sva tekla in debatirala do 22,5 km, kjer sva se na okrepčevalnici izgubila. Na polovički sem za planom 1:50 zaostajal 35 sek, vendar sem tekel zelo lahkotno. Tempo teka sem imel vseskozi okoli 5,03, kilometri kjer so bile okrepčevalnice pa 5,26. Povsod se vzel vodo, med hojo sem jo spil in potem naprej. Zelo mi je prišel prav Matjažev pas

, kjer sem imel gele. Kilometri so minevali, na progi od starta do cilja vseskozi nepregledna kolona tekačev, navijači, glasba, vse to te kar nese do cilja. Nekje na 35 km ujamem Tinija in grem v svojem tempu naprej. Nekaj sem še razmišljal, da bi pospešil in lovil 3:40, vendar sem se premisil in raje užival. Ogledali smo si progo in ko si naredil zadnji zavoj na levo si vedel, da je pred teboj "samo" še 1,5 km ravnine. Pred seboj nato zagledaš Brandemburška vrata, samo še 300 m, veš da ti bo uspelo. Ko prečkaš cilj si srečen, občutiš veselje okrog sebe, nasmejani obrazi. Čas 3:42,26

tako sem presegel tudi moj najbolj optimističen cilj.
Po teku sem takoj opazil, da so vitezi okupirali Reichstag, ker se je že od daleč pred njim videla

zastava.
Tega tega se je vredno udeležiti, saj vzdušje in vse ostalo prekaša kritiko, ki sem jo prebral glede vrečke. Saj smo šli na tek in ta maraton ni brez razloga uvrščen med BIG 5.
Vitezi

, še bom šel z vami. Hvala tudi Luzerju, da je igral taksista.
PS: še dolžina proge ki sem jo pretekel 42.770m, Tiniju je pokazalo 42.700.