Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

Uporabniški avatar
 50cent
#134594
Lepo napisana poročila. Me kar spreletava srh ob prebiranju vsakega stavka. Kaj bo šele ko bo Miro povedal svojo zgodbo....
Res ste pravi asi :) . Sebi pa je asica :lol: ..tudi njej pohvale za support saj kot berem je tudi ona garala kar precej.
Uporabniški avatar
 miroR
#134600
Za letos sem si postavil dva cilja. Izboljšati osebni rekord na maratonu v Radencih (kazalo je zelo dobro, kar pa mi ni uspelo zaradi vremenskih pogojev) in pa seveda preteči Ultrabalaton 212 km v limitu. Teden dni pred Ultrabalatonom sem si vzel 14 dni dopusta, da sem se psihično in taktično pripravljal na ta tek. Teči s pulzom med 123 in 128, klance pa s pulzom do 140. Ker so bile napovedane visoke temperature sem imel planirano ponoči narediti čim več kilometrov. V petek okoli 8. ure se z ženo odpeljeva proti Balatonu. Ker je sonce močno pripekalo, sva se večkrat ustavila. Približno ob 12.30 uri prispeva v Tihany. To je mesto in polotok. V mestu je kar nekaj zgodovinskih stavb. Iz Tihanyja vozi trajekt na južno obalo jezera v Szantod. Po približno eni uri iskanja sva našla prenočišče, s katerim sva bila zelo zadovoljna. Ker nisva vedela kje je štart, sem poklical Inota, ki se je medtem že prijavil. Povedal mi je, da je ob mestu malo jezero, ki ni povezano z Balatonom in tam je velik šotor, kjer se lahko prijaviš. Tam se srečamo z Sebi in Inotom. Po dvigu štartne številke se odpravimo na pijačo in kasneje na pasta party.
V soboto dopoldne pridem pol ure pred štartom na štartno mesto. Naspidiran in dobrega počutja. Sonce že močno pripeka, temperatura tam okoli 33 stopinj. Točno ob dvanajstih se začne štart. Prve km pazim, da se držim svoje taktike. Inot in Zdravko potegneta naprej. Zdravko se mi pridruži tam nekje na 5 km. Večkrat primerjava pulze. Na 26 km sem predstavil v malo višjo prestavo, pulz tam okoli 138 vse do 40 km, ko ujamem Inota. Nato pulz spustim zopet med 125 in 128 in nato tečeva nekaj časa skupaj. Sebi naju je čakala tam nekje na vsakih 15 km, če bi kaj potrebovala. Okoli 20. ure sem bil na prvem limitu Keszthely 69, 5 km. Pojem juho in riž, nato prišiba Inot. Ker bi moral malo počakati, da prinesejo še njemu juho in riž, se odloči da sputi topel obrok. Takoj nadaljujeva naprej. Sebi se odloči, da naju spremlja do konca. Zveva, da ima Zdravko težave in namerava odstopiti. Na 73 km naju počaka Sebi. Tam se umijem, namažem in zamenjam tekaško majico. Občutek enkraten, brez krčev in bolečin, pulz 126. Zopet se odlepim od Inota.
Na 102 km imam 40 minut prednosti pred njim. Na 111 km si privoščim daljšo pavzo, 30 minut, konkretno večerjo in masažo. Sebi pove, da je utrujena, in da jo zebe, zato bo šla nadaljnih 25 km naprej, kjer bo probala malo oddremat. Vmes priteče Inot, ki pa se zelo hitro odpravi naprej brez konkretnega obroka. Po masaži so bile moje noge zopet taprave in kaj kmalu ujamem Inota in ga prehitim. Naenkrat pridem na odcep kjer ni bilo nobene oznake. Hodim levo, desno in ne najdem puščice. Priteče Inot. Tu sva bila nazadnje skupaj. Kliče Inota in se ne oglasi, nato najdem pravo smer in neprestano tečem do 135 km (okoli 4. ure zjutraj). Začne se svitati. V mislih imam narediti čimveč km pred vročino, ki me še čaka. V 24 urah naredim 180 km. Vročina neznosno pripeka, nikjer sence, napitki pretopli. Slečem si tekaško majico, si jo zmočim in dam na glavo, da mi jo malo ohladi. Usta sem imel izsušena. Tako sem zadnjih 30 km bolj prehodil kot tekel. Srečam 2 poljska tekača, ki se skupaj vlečemo proti cilju. 10 km pred ciljem zagledam ženo Zdenko in družino Čufar, ki so me čakali. Zdravko se odloči, da me spremlja do cilja in me vsakih toliko časa poliva z vodo, da mi je lažje premagati še zadnje km. V cilj poletim srečen, da mi je uspelo premagati samega sebe.

:lauf:
 greh29
#134602
Sem brez besed....Edino,kar lahko izustim je NEVERJETNO!VSA ČAST!
 marjan
#134605
Miro iskrene čestitke :clap: in moj poklon :cast1: Dobro regeneracijo želim :D

Seveda pa bravo tudi Zdavkotu in Inotu :clap:

lp
Marjan
Uporabniški avatar
 softi
#134607
Vsem skupaj :cast: :cast: :cast: :clap: :clap: :clap:

Neverjetno ste!

BRAVO!

:D
Uporabniški avatar
 EčO
#134609
Še enkrat vsem trem :clap: :cast1: :cast1: :cast1: :clap:
Uporabniški avatar
 tae
#134610
Tele zgodbe so res zanimive in neverjetne.
Uporabniški avatar
 andreya
#134613
My respect. Poklon.

Čestitke vsem, nimam besed. Noro. Zakon ste.

:cast1: :cast1: :cast1:
Uporabniški avatar
 Sebi
#134618
Dovolila si bom in še sama napisala kako sem videla UltraBalaton.

Z Inotom sva se dogovorila, da ga bom na začetku čakala na vsekih 10 - 15 km. Nato se bova sproti dogovarjala kako in kaj. Prvotno sva planirala, da ga bom spremljala do 80 km, šla ponoči prespat v apartma in ga zjutraj poiskala ter nato spremljala do konca.

Na začetku sem ga res čakala vsakih 10 - 15 km. Potožil je, da na postajah ni za piti hladne vode. Vsa pijača se je namreč ob peklenskih temperaturah segrela. Jaz sem imala v prtljažniku avtomobila hladilno torbo in na litre mrzle pijače.
Sprva sva se dobivala na vsakih 10 - 15 km, v nadaljevanju to ni bilo več mogoče. Ponekod sva se dobivala na 20 km. Nekatere točke niso bile dostopne z avtom. V takih primerih sem morala narediti kar konkreten ovinek in na slepo iskati, kje se bodo tekači pojavili spet na glavni cesti. Hvala bogu za ta hitre tekače saj so mnogokrat rešili mojo dilemo.

Ceste so okoli Balatona (za razliko od glavne okoli Balatona) relativno slabe. Oznak skorajda ni. Edina pozitivna stvar je, da so Madžari zelo tolerantni, počasni vozniki. Predpisanih hitrosti se držijo in ne trobijo za vsako pasjo figo. Na žalost pa ne govorijo angleško zato sem si z njimi težko kaj pomagala.
Najbolj so mi bile v pomoč spremljevalke drugih tekačev. Po nekaj skupnih postankih smo postale skoraj da prijateljice. Pomagale smo si kolikor smo si lahko. Izmenjale smo si telefonske številke in prva (Madžarka) nas je kar dolgo vodila do postaj po labirintih v mestih.

Ko sem čakala na 93 km in mi je Miro povedal, da Inotu ne gre najbolje, sem se odločila, da grem z njima do konca. To je pomenilo nič spanja, vožnjo po slabo označenih in neosvetljenih mestih. Ampak če bodo tekači preživeli ta pekel, ga bom tudi jaz, sem se tolažila. V veliko pomoč so mi bili Aljini sms, ki so prihajali čez celo noč in me dodatno motivirali, ko sem bila že čisto na tleh.

Na 116 km Inotu povem, da sem bom peljala 20 km naprej in ga počakala na postaji. Bolela me je glava, zeblo me je in utrujena sem bila. Tam bom poskusila malo oddremati. Kako so se vlekle te ure! Ni in ni bilo konca. Potem je končno prišel Miro in nato še Inot. Za 20 km je porabil več kot 3 ure. Utrujen je bil. Vsedel se je v avto in pojamral, da ga neznosno bolijo noge. Da ga telo ne uboga. Zato se dogovoriva, da ga bom od sedaj naprej čakala vsakih 10 km. Na naslednji postaji ga umijem in na novo namažem ter zmasiram. Kmalu pade odločitev, da ga bom čakala vsakih 5 km. Nato se čisto ustavi. Pravi, da ne more več teči, da lahko samo še hodi. Dodatno ga zvije driska. Ni več motiviran, telo ga ne uboga in pade mu volja. Grozno ga je gledati takega. Za spodbudo ga čakam na vsaka 2 km. In tako se nekako prišlepava do limitne točke na 163 km. Miro nama je že zdavnaj pobegnil. Inota potem še nekako prepričam, da ima toliko moči, da pride do naslednje postaje. Na križišču kljub dobrim oznakam zgreši pot. Takrat se zavem, da je tekme za naju konec. Počakam ga na 166 km. In ko me začne spraševati o nekih krogih na tleh, vzamem iz prtljažnika njegove natikače in ga preobujem. Čestitam mu za odličen rezultat. Vsede se v avto in se odpeljeva proti domu. Tekme je sedaj za naju zares konec.

Na 180 km vidiva Mira. Ustaviva se. Pravi, da je bruhal in da mu ni več niti za piti in niti za jesti. Komaj sedaj ga vidim utrujenaga. Celo pot je bil naspidiran, pol energije, spočit... Vročina je neznosna ampak Mira to ne ovira. Pove kdaj planira priti v cilj in nato pošljem sms njegovi ženi.

To je bila moja prva tovrstna tekma. In ne da se povedati kaj vse sem videla v teh 24 urah. Od solz zaradi bolečin do totalnega kolapsa neke tekačice. Žulji pod nohti, sončne opekline, bruhanje, driskanje, močno zatečene noge. Nekateri tekači so čisto izgubili stik z realnim svetom. Po cesti so hodili kot pijani. In vaskič, ko sem slišala sireno rešilca... Vse to te ne more pustiti ravnodušnega. Zato močno spoštujem vsakega tekača / tekačico, ki si je upal na to peklensko tekmo.

Miro, Zdravko in Inot so zares pravi junaki! Kdor ni videl kako je bilo stanje na Balatonu ta vikend, si ne more predstavljati kaj vse so dali fantje skozi. In res si zasužijo vsako pohvalo, ki jim jo izrečemo.
Uporabniški avatar
 tek_v_snegu
#134620
Èestitke ob teh doživetih in srhljivih zgodbah.
In seveda kvalitetno in orng regeneracijo.
Moje spoštovanje tudi družinam, ki so podpirali tekaèe.
Uporabniški avatar
 UršaR
#134636
Bravo, fantje!

Čestitke tudi vsem spremljevalcem!

LP, Urša
Uporabniški avatar
 raziskovalec
#134645
Ultramaratonci, občudovanja ste vredni. Pred kratkim sem občudoval MirkaL, ki je v Grosupljem na 24 ur tekel kroge po mestnih ulicah, (en krog 1,7 km) skupaj 124 km, pa junake (le virtualno) na 100 km kot so OLE in mislil, to so pa zgornje meje, kar se še da.
Potem pa MiroR odteče 212 km. Pa to voziš tri ure z avtom!! Al pa skoraj 10 ur na biciklu. Ob tej vročini !!! Fenomenalno. Kako smo mi "softiči" (beri običajni rekreativci) jamrali v Radnecih, kakšni, da so pogoji. Pa to je več, kot dva iron-mana skupaj. Pa že polovičkarji so (vsaj v mojih očeh) pravi heroji. Pojma nimam, kako to zgleda ves dan, pa še kos drugega tečt, hvala vam za poročila, da dobimo predstave o mejah človekovega telesa in o jekleni volji, ki te meje prestavlja vedno višje (dlje), vedno novim izzivom naproti.
Čestitke tudi Inotu za premaganih 166 km; to je fenomenalen in nepredstavljiv dosežek in tudi ZdravkuC za pogumen spopad s progo in m0orda še bolj pogumno odločitev odstopiti od projekta.
Po opisu podpornice - Sebi je jasno, da je tudi spremljanje herojev teka očitno zelo, zelo naporna disciplina. Tista malo manj vidna, a očitno včasih še hujša od teka ....
Uspešno regeneracijo vsem.
In vse spoštovanje. Carji ste.
Uporabniški avatar
 ZdravkoC
#134652
Da še jaz dodam nekaj fotk

Priprave pred startom
Slika

Sebi je puščala jasne sledi
Slika

Klopotec na kolesu in malo naprej še soproga
Slika

Na progi 10 km pred ciljem
Slika

Nasmeh se je vrnil ... Bravo Miro, ratalo ti je ...
Slika

Pa še link do fotk
:arrow: http://good-times.webshots.com/album/56 ... Xc?start=0
Nazadnje spremenil ZdravkoC, dne 24 Jun 2008, 14:16, skupaj popravljeno 1 krat.

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA