Za letos sem si postavil dva cilja. Izboljšati osebni rekord na maratonu v Radencih (kazalo je zelo dobro, kar pa mi ni uspelo zaradi vremenskih pogojev) in pa seveda preteči Ultrabalaton 212 km v limitu. Teden dni pred Ultrabalatonom sem si vzel 14 dni dopusta, da sem se psihično in taktično pripravljal na ta tek. Teči s pulzom med 123 in 128, klance pa s pulzom do 140. Ker so bile napovedane visoke temperature sem imel planirano ponoči narediti čim več kilometrov. V petek okoli 8. ure se z ženo odpeljeva proti Balatonu. Ker je sonce močno pripekalo, sva se večkrat ustavila. Približno ob 12.30 uri prispeva v Tihany. To je mesto in polotok. V mestu je kar nekaj zgodovinskih stavb. Iz Tihanyja vozi trajekt na južno obalo jezera v Szantod. Po približno eni uri iskanja sva našla prenočišče, s katerim sva bila zelo zadovoljna. Ker nisva vedela kje je štart, sem poklical Inota, ki se je medtem že prijavil. Povedal mi je, da je ob mestu malo jezero, ki ni povezano z Balatonom in tam je velik šotor, kjer se lahko prijaviš. Tam se srečamo z Sebi in Inotom. Po dvigu štartne številke se odpravimo na pijačo in kasneje na pasta party.
V soboto dopoldne pridem pol ure pred štartom na štartno mesto. Naspidiran in dobrega počutja. Sonce že močno pripeka, temperatura tam okoli 33 stopinj. Točno ob dvanajstih se začne štart. Prve km pazim, da se držim svoje taktike. Inot in Zdravko potegneta naprej. Zdravko se mi pridruži tam nekje na 5 km. Večkrat primerjava pulze. Na 26 km sem predstavil v malo višjo prestavo, pulz tam okoli 138 vse do 40 km, ko ujamem Inota. Nato pulz spustim zopet med 125 in 128 in nato tečeva nekaj časa skupaj. Sebi naju je čakala tam nekje na vsakih 15 km, če bi kaj potrebovala. Okoli 20. ure sem bil na prvem limitu Keszthely 69, 5 km. Pojem juho in riž, nato prišiba Inot. Ker bi moral malo počakati, da prinesejo še njemu juho in riž, se odloči da sputi topel obrok. Takoj nadaljujeva naprej. Sebi se odloči, da naju spremlja do konca. Zveva, da ima Zdravko težave in namerava odstopiti. Na 73 km naju počaka Sebi. Tam se umijem, namažem in zamenjam tekaško majico. Občutek enkraten, brez krčev in bolečin, pulz 126. Zopet se odlepim od Inota.
Na 102 km imam 40 minut prednosti pred njim. Na 111 km si privoščim daljšo pavzo, 30 minut, konkretno večerjo in masažo. Sebi pove, da je utrujena, in da jo zebe, zato bo šla nadaljnih 25 km naprej, kjer bo probala malo oddremat. Vmes priteče Inot, ki pa se zelo hitro odpravi naprej brez konkretnega obroka. Po masaži so bile moje noge zopet taprave in kaj kmalu ujamem Inota in ga prehitim. Naenkrat pridem na odcep kjer ni bilo nobene oznake. Hodim levo, desno in ne najdem puščice. Priteče Inot. Tu sva bila nazadnje skupaj. Kliče Inota in se ne oglasi, nato najdem pravo smer in neprestano tečem do 135 km (okoli 4. ure zjutraj). Začne se svitati. V mislih imam narediti čimveč km pred vročino, ki me še čaka. V 24 urah naredim 180 km. Vročina neznosno pripeka, nikjer sence, napitki pretopli. Slečem si tekaško majico, si jo zmočim in dam na glavo, da mi jo malo ohladi. Usta sem imel izsušena. Tako sem zadnjih 30 km bolj prehodil kot tekel. Srečam 2 poljska tekača, ki se skupaj vlečemo proti cilju. 10 km pred ciljem zagledam ženo Zdenko in družino Čufar, ki so me čakali. Zdravko se odloči, da me spremlja do cilja in me vsakih toliko časa poliva z vodo, da mi je lažje premagati še zadnje km. V cilj poletim srečen, da mi je uspelo premagati samega sebe.
. Sebi pa je asica 
..tudi njej pohvale za support saj kot berem je tudi ona garala kar precej.
in moj poklon 
Dobro regeneracijo želim 
čestitke
