pa še jaz. Itak da je treba še enainšestdesetič in miljon pohvalit Viteze.
Medtem, ko oni dopustujejo tako, da organizirajo tole veliko žvau za nas, sem jaz letos dopustovala tako, da sem superge pustila v kufru, se izležavala v viseči mreži in mela noge u luft.
Ne glede na to, sem do vmesnega časa in še malo, tekla čist preko svojih sposobnosti in tako ni čudno, da mi je pri petem kilometru zmanjkalo žofta. Tistega ta cukrastega.
Seveda, če sem pa že preko celega dne vse pokurla. Moji punci sta namreč praznovali rojstni dan, cel dan sem po štengah laufala gor in dol (trening za Maribor), navsezadnje odplavala še do otoka. Čevapčiči, viski in pivo pa tudi niso dobitna kombinacija za nočnih 10km.
Tako, spoznala sem nove omejitve svojega telesa in bila priča, kako so se vsi čudili, kako gre Tini na izi. Vsak, ki je imel še malo odvečne sape, se je namreč obregnil kva, da se sprehaja okol jezera. Nihče pa ni opazil razloga, zakaj.

Posledic mojega nepremišljenega dejanja v naslednjih dneh nisem čutila. Naslednjič pa vzamem še glavo s seboj... tisto, ki jo bom uporabila že kakšen dan prej v tekaške namene

Zahvala navijačem, da so več ali manj spodbujali ob celi progi... Posebej tisti na terasi Hotela Toplice

Evo spomnla sem se še neki, kar nismo pohvalili:Pa posebej bi pohvalila tiste Viteze in Vitizinje, ki so še med prireditvijo skrbeli, da je trava ostala zelena in ne nasmetena. Mi smo hodilil s kremšnitami v roki, oni pa s črno vrečko....


Itak, da pričakujem 3. Nočno10ko. Pa mogoče bi kakšen interni pašta party popoldne lahko dogovorili. Da bo dovolj goriva za vseh 10 km...
pozdravček
d