- 07 Sep 2004, 09:30
#19758
No pa sem nazaj! Glede na to, da sem šel v Budpimpešto za 3 dni se mi je dogajalo ogromno stvari, tako da ne vem kje naj začnem. V bistvu sem šel gor kot turist. Ker samo laufati ne bi šel, samo v Budpimpešto se pa tudi ne bi spravil, tako da je bila potrebna kombinacija obojega, da sem se je lotil.
Že konec julija sem urdil vse stvari, tako prijavnino in bivanje - vse preko Budapest Marathon Office. Komuniciranje z njimi je bilo izredno prijazno, v vsem so mi pomagali, pa če prav sme mogpče včasih bil tudi malce siten. Prijavnina je bila 35€ in bivanje 3x59€ za double room v hotelu z 2*. Ta hotel je bil od race centra in štarta/cilja maratona oddaljen kakih 500m-1km, tako da je bilo super, ni bil ravno v centru, ampak sem imel 200m-300m do metroja, ki je peljal v center. Hotel je bil super, bil sem pač v neobnovljenem delu, ki je imel 2*, zraven je bil tudi obnovljen del s 3*, kar pomeni, da je bila skupna recepcija in restavracija, tako da je bila vljudnost in ponudba zajtra naravnost božanska. Se mi zdi, da so za nedeljo zjutraj naredili prav posebem zajtrk za vse maratonce (zraven so bili angleži, nizozemci, švedi in nemci ter še kdo). Recimo kosmiči, testenine in podobni zajtrki, res super. Sobe sicer nekolike stare, vendar zelo urejene in čiste. Torej, kar se tiče hotela le superb!
Kar se tiče teka, je bilo tako, da imajo za foreign runners pisarno v stavbi, vsi ostali imajo zunaj. Vsi tujci se začnejo s štartno številko 6, zato da te takoj znajo postaviti v prvo smer. Pač angleško ne znajo (to je tudi največja ovira madžarov - večino sem se pogovoril po nemško kolkor sem znal), razen v prostoru za tujce. V nedeljo zjutraj se je zače šov s skupinskim ogrevanjem in klicanje zujih držav. Bilo je okrog 25 različnih držav.
Ob 10.00 se je začel tek, ki je vodil res po najlepših predelih Budimpešte, po samem centru in podobno. V bistvu je bila Budimpešta ohromljena, vse za dobrobit tekačev. Se mi je pa zdel tek naporen, predvsem ko smo ob Donavi tekli na vzhod je sonce kar močno pribijalo, veter je pa pihal rahlo v hrbet. To je trajalo vse od 4 do 9 km. K sreči je bilo bolje, ko smo obrnili nazaj, ker smo imeli sonce od zadaj in veter v obraz, ki te je malce hladil. Moram reči, da kljub temu, da sem v petek in soboto obrnil kar dobršen del Budpimpešte mi je vseeno tek hitro minil. Do 12 km sem se kar šparal, potem je bilo pa čedalje hitreje. Na 16. km smo spet obrnili smer in spet je začelo pribijati. Vmes so tekli če lepe mostove, ob čudovitem parlametnu, opazovali rečno življenje in vse razkošje. Res je hitro minilo. Ob progi sta bila dva benda, ful bobnarjev ter še nekaj inovativnih posameznikov. Na 10. km je bila naša slovenska kontrola (Timing Ljubljana)
V zadnjih kilometrih so pa izčrpani tekači zopet nakazovali ali da so močno pretiravali ali pa da je bil maratone res naporen. Videl sem najmanj 5 tekačev, ki so povsem izmučeni ležali ob progi v senci, ob njih pa prva pomoč.
V cilju pa v bistvu nič posebnega. Glede na to, da sem občutil Ljubljanski maraton, da sem bil pred 14. dnevi v Celovcu, moram reči, da sem bil kar malce negatovno presenečen. No to mi ni vzeli dobre volje, ampak če sem realno pogledal, bi lahko pričakoval nekaj več. Vsak je dobil lepo kolajno, nato pa le eno vrečko z enim sokom in snickersom in kljukico na številko, da ne bi slučajno 2x dobil in čez 100m isto za eno banano in sladoled ter spet kljukica. Pa tudi kakšne posebne fešte ni bilo, saj je bil velik prostor, imeli so nekaj štantov, ampak le za eno revijo, praški maraton, masažo in vračilo čipov. Imeli so še ne točilni pult in to je bilo vse. Saj ne, da me je to motilo, ampak glede na izkušnje iz drugih maratonov, se mi je zdelo malce malo.
Ampak če potegnem črto čez vse.... Bilo je res super, še prav posebej, ker sem bil zraven še turist. Drugače je sama Budimpešta kar draga in vprašanje je, če se ti splača iti le laufatu. Predvsem mi je bila všeč ideja Švedov, ki so prišli kar s celim avtobusom, teklo jih je kakih 15, večina je bila v rangu mene, tako da res rekreativci, v nedeljo po maratonu zvečer so imeli pa pravo fešto. Mislim, da je bilo nekaj podobnga tudi s Španci, ki so na štartu stali blizu mene in jih je bilo tudi kakih 10, tako da bi lahko tudi iz te plati TF dobil kakšno inspiracijo.
V bistvu ga priporočam vsem, ki bi radi videli Budipempešto in še tekli na dobro organiziranem maratonu!
Kaj več bi lahko tud Miro povedal, ki ga na žalost nisem nikjer srečal.
Tečem, torej sem!