Crikveniški maraton je res lep

Razgibana trasa ob morju, del poti v notranjost, nato pa ponovno v center, ko si že na polovički in vse skupaj ponoviš še enkrat. Kako preprosto in lepo, če ti seveda steče
Deževati je začelo NATANKO na štartu maratoncev (polmaratonci so tekli 30 min kasneje). Nič hudega sluteč, rahle dežne kaplje, ki so se po 400 m okrepile v pravcati naliv. Sprva sem se izogibala lužam (sem si pa res nabirala dodatno kilometrino

), kasneje ni bilo več smisla. Pretekla je cela večnost, preden sem se zares ogrela. Ko sem prišla na svoj tempo, sem uživala. Počutila sem se domače v svojem ritmu, v svojem gibanju. Takrat pa zaslišim mimoidočega, ki kriči, da bomo jutri vsi pristali na bolniški in v postelji, z antibiotiki. Ni kaj, sem se mogla namejati komentarju. Pri 16 km pa se je začelo

Nič več nasmeha, le še razočaranje in dvom. Soleus me je začel trgati od bolečine, (kako, zakaj, saj sem vendar sanirala poškodbo tetive in Soleusa?!). Upočasnila sem, ni pomagalo

Ustavila sem se, razmišljala, kaj narediti. Deževalo je kot iz škafa, počasi me je začelo mraziti. V takem nalivu teči počasen tempo ali hoditi, to bo res težko. Skoraj sem se odločila, da bom zaključila pri obratu, ker se nima smisla ohlajati, saj postajam čedalje bolj lesena. Ko je prišel odcep in zadnja možnost, da zavijem proti notranjosti in nadaljujem s tekom ali krenem izven proge proti centru in končam, sem zavila v smeri proti 30 km. Na desni nogi sem si želela nekoliko razlahljati vezalko, a sem imela prste na roki tako premražene, da sem opustila misel o kakršnemkoli poskusu po spremembi. Monologi, bolečina, mraz, dež, asfalt..vse to me je spremljalo natanko do konca, nič več in nič manj.
To je bil moj 10-i in hkrati drugi najdaaaaaaljši, najbolj moker, posledično precej mrzel in nenazadnje zmagovalni maraton, katerega bom vsekakor ponovila. Upam le, da bo Crikvenica v znamenju tempa, v katerem se bom počutila bolj domače, pri katerem znam stisniti, držati tempo in popustiti, ko je treba ter se zabavati ob bučenju valov, vzklikov navijačev in dobri tekaški družbi.
Hvala tekaški bandi, ki me je tako lepo pričakala na cilju, hvala Jana za masažo, hvala Bernarda za rokavice, Igorju za termofor, Andreju za potrpežljivost..
Danes ne ležim v postelji, ravno nasprotno, msilim, da sem kašljala intenzivnejše pred maratonom, kot sedaj

Sem v polnem teku, seveda se za hip ustavim, da hladim soleus in tetivo.. s tem se počasi posljavljam od Crikveniške preizkušnje in kajpak, gremo naprej
