Česa vsega človek ne doživi, če se rekreira –
POŠKODBE!
Sobotni tek je tokrat mene položil v fotelj z močno natrgano mečnično mišico. Gre že na bolje, ker najbolj pomaga pihanje, božanje in lupčkanje, pri tem je bil Lučko učinkovit!
Zdaj pa resno. Vsaka stvar je za nekaj dobra, če se človek iz nje kaj nauči. Poškodbe, kaj je že to
Saj nas zmeraj kaj boli in smo potem sami najboljši zdravitelji z različnimi žavbami in ledom – ko preneha bolečina, pa spet s polno paro naprej. Posledice? Številne zarastline na mišicah, ligamentih in kitah, za katere sploh ne vemo. Potem pa se čez čas spet pojavi bolečina, in se sprašujemo od kje se je vzela? Odgovor: izhaja iz zarastlin nepravilno zdravljenih ali sploh nezdravljenih poškodb. Ja, dragi moji, vsi stari grehi se na ultrazvoku vidijo (kar Lučkota vprašajte)!
Ostra bolečina v mečih pri sobotnem teku mi je nagnala dovolj strahu v kosti

, da sem v ponedeljek takoj odracala k zdravniku (česar sicer nimam v navadi), pred tem pa še k fizioterapevtu, da bi čimprej prišla na vrsto. Bila sem nemalo presenečena, ko me je fizioterapevtka vprašala koliko časa je minilo od poškodbe. Odgovor se je glasil »manj kot dva dni« in rekla mi je: »kar počakajte, takoj boste na vrsti,
tovrstna poškodba terja zdravljenje v 48 urah, da bo učinkovito«. In ko sem začela mencati okoli napotnice, me je hitro zavrnila »jo boste že prinesli, saj vam za poškodbo terapija pripada!«. Seveda se je vse izteklo tako, kot je napovedala. Zdravnik mi je brez besed predpisal lasersko terapijo in bolniško! Na terapiji so mi svetovali, da bi bilo zelo dobro, da bi opravila ultrazvočno preiskavo poškodbe in mi ponudili naslov radiologa (samoplačniško: 10.000 SIT). Ni mi žal, da sem šla (na vrsti sem bila takoj). Zdravnica je takoj odkrila staro poškodbo tetive, ki je zelo verjetno botrovala raztrganini mečnične mišice, ker sem nogo pri teku uporabljala tako, da sem se izogibala boleči tetivi, s tem pa pretirano obremenjevala meča, in je počilo. Zdaj pa sem tu, kjer sem.
Glede na to, da so me morali s teka pripeljati, danes, po tednu dni pa že normalno hodim, povsem brez bolečin

, je bila laserska terapija uspešna. Zdaj pa upam, da bo moja glava pametnejša od srca, da mi bo uspelo še dva tedna počivati (beri: vrteti sobno kolo).
Iz te izkušnje izhaja:
Ne bodimo pametnejših od zdravnikov in
ne zdravimo resnejših poškodb sami, saj si naredimo veliko škodo. Pri zdravniku se ob poškodbah
vedno dobi napotnica za ustrezno terapijo na račun zdravstvenega zavarovanja, ki je hitra in učinkovita! Če se nam zdi poškodba resnejša (ostra bolečina pri naporu, bolečina pri in po teku, ki ne preneha ali se celo stopnjuje, bolečina, ki je povezana s podpludbo bolečega mesta zanesljivo pomeni natrganino tkiva), reskirajmo nekaj ur časa in odšepajmo na urgenco ali izpulimo tistih nekaj jurjev iz denarnice, da takoj izvemo pravo diagnozo! Nikakor pa se pred tem ne poslužujmo nekih masaž, ki so za utrujenost, musklfiber ali nategnjene mišice sicer dobrodošle, za poškodbe – natrganine mehkih tkiv in vezi v sklepih, pa lahko katastrofalno nevarne.
Naš način življenja (športnega) prinaša veliko tveganja za poškodbe, zato ne bo neumno, če razmislimo o nezgodnem zavarovanju, ki ga v takšnem primeru lahko vnovčimo (plačujemo pa cca 2.500 SIT/mesec). Tudi
BOLNIŠKA, ki jo zdravnik predpiše, ni brez razloga (poškodbe mišic z ustrezno terapijo cca 6 tednov, kit in vezi pa celo 6 mesecev). Seveda je "biti na bolniški" v današnjem času sramotno, ampak jaz sem prišla do zaključka, da bom v službo hodila samo do penzije, tekla ali pa hodila bom pa tudi še po tem. Torej, se splača ali ne?
Za vsak primer vam napišem še naslov za ultrazvočno preiskavo (baje je takšna ambulanta tudi v Murglah):
Mojca van Midden, dr. med,
Specialist radiolog
Gabrje pri stični 6, Ivančna Gorica (pri samostanu)
Telefon: 01 7878-325