Helou,
na tem maratonu sem bil leta 2003 in mi je ostal v posebno dragem spominu, saj sem prvič prečkal zame - in še za marsikoga - magično mejo 3:00. Temperature v Firencah so v novembru prav mile, navadno okoli 15 stopinj+.
Logistika: Na ta izlet sem se podal v soboto s frendi z avtom, cca. 6h vožnje (iz Sl. Bistrice). Spali smo v hotelu (Holiday Inn) za slabih 100 EUR/4 osebe (le nočitev), blizu vpadnice. Do štarta kar daleč, zato smo se v neposredno bližino prestavili z avtom. Pazili, da lahko potem hitro izplujemo.
Prevzem štartnih številk v hali Palasport, dokaj odmaknjeni iz mestnega vrveža. Vse potekalo dokaj tekoče, namesto testeninke bila "brošeta party". Expo nekako srednje velik, za štartnino 45 EUR (prijava mesec pred štartom) dobili zelo lepo Asicsovo športno torbo. Po formalnostih smo šli na samo mesto štarta, to je na Piazzale Michelangiolo - ogromna plošča z velikim kipom Davida. S ploščadi je impresiven pogled na mesto, vključno s katedralo/stolnico St. Maria del Fiore.
Proga: Maraton poteka v enem krogu, start ni na istem mestu kot cilj. Za prevoz opreme je poskrbljeno, čeprav sem sam imel ekipo, ki je skrbela tako za prenos opreme v cilj, podajanje gelov na polovički, fotkanje ipd. Start torej na ploščadi, tekači razporejeni v boxe glede na pretekle dosežke, štart tekoč, nakar se prvih nekaj km zelo blago spušča (spust 60 m na nekaj km), tako da z lahkoto ujameš pravi tekmovalni in ciljni tempo. Na progi vsake toliko kakšna impozantna znamenitost, trikrat tudi prečkaš reko Arno. Del poti je tudi dokaj neprivlačen (še najbolj tam okoli -/+ 30 km), kar pa se mi zdi normalno, saj je verjetno težko sestaviti progo, ki bo potekala zgolj med prvovrstnimi znamenitostmi. Toda: ker je kar veliko tekačev, v bistvu nikoli nisi na progi sam. Zadnji kilometri pa so spet zelo impresivni: zaključek v strogem centru, redarji dobro skrbijo, da proga ostaja "čista", turistov je v tem času še vedno ogromno, spodbude ob progi ravno na koncu največ. Pomaga!
Z založenostjo stojnic se sicer nisem obremenjeval, spomnim se le, da je bilo gobic, izotoničnih napitkov, sadja ipd. dovolj. Gele sem itak tovoril sam. Sem pa prvič videl posebno mizico, na kateri te je ob predhodnem dogovoru čakal lasten zvarek, označen s štartno številko. Če kdo to potrebuje...
Statistika: Maraton je leta 2003 končalo slabih 4.000 tekačev (leta 2006 pa že 6270), torej gre nekako za srednje veliko prireditev. Ne vem, kakšen sloves ima, morda časi niso najhitrejši zaradi dejstva, da je organiziran dokaj pozno, ko je za večino elite sezone že konec. Zmagovalec je imel relativno skromnih 2:15:35, najhitrejša gospa 2:34:19. (vidim, da je rekord iz 2006 že odličnih 2:08:41)
Moj čas - 2:59:19 - je med moškimi veljal za okoli 300. mesto - kar potrjuje dejstvo, da res vseskozi tečeš v skupinici. Tudi zato, ker imajo zajčka za čas 3:00, ki sem ga večji del proge gledal v hrbet, v zadnji četrtini pa sem se naveličal bingljajočih zelenih balončkov in ... malo pospešil.
Na koncu simpatična medalja, nedaleč od cilja tuši (ma, se znajdejo: tuširanje v nekih vojaških kamionih), masaže nisem iskal. Po kratkem martinčkanju na bregu Arna smo se zagnali proti domu. Uf, en tak fajn filing je bil to. Nenavadno, toda prav nobene utrujenosti nisem čutil, celo pot domov sem celo sam zvozil.
Še to: organizator na določenih mestih fotografira, nakar so slike poslali na domač naslov. Cena fotke sicer zasoljena (5 EUR), če je ne želiš, jo vrneš.

Eeem?!

Skener je opravil svoje, pšššt!
Če kdo pogreša še kakšno informacijo, jo z veseljem delim.
"Uradni" utrinki:
