- 07 Jun 2004, 18:43
#10255
Ko sem prebral vse dosedanje vtise, ki ste jih napisali resnično lepi in pogled na te besede neponovljiv.Ker nisem imel takoj časa, da napišem moje vtise iz tega teka.Sem se odločil da najprej vse skupaj zlijem skozi pero na list papirja in potem lepo z užitkom natipkam lepo za tekaški forum.Saj kljub tehniki, ki nas obkroža je nalivno pero ali pa kemični svinčnik še zmeraj neke vrste romantika brez primere.Tako kot je bil ta tek in še mnogo drugih, ki jih bomo še vsi ljubitelji teka pretekli.Ja, pojem romantika je seveda vsem znan.Vzameš pisalo v roke in začneš pisati, kar ti duša veli in kar je občutila med tekom.Nekdo jih je pač doživljal tako nekdo drug pa spet drugače.V končni fazi pa smo vsi skupaj na koncu veseli, da je ta tek za nami.In že čakamo na druge izzive, ki so nam na poti.Za seboj smo pustili zopet eno življensko izkušnjo več.Za eno stvar smo več izkušeni.Marsikdo iz množice ljudi, ki nas obkroža, ko se sprehajamo po mestu, ali ko tečemo.Nas pogleda s čudnim pogledom.In mu ni popolnoma jasno ali pa jim enostavno, to kar počnemo mi ljubitelji tek enostavno neke vrste norišnica brez primere.
Zame osebno je bil to neke vrste test iz kakšnega testa smo, kaj zmoremo, kaj hočemo v življenju še doseči, kakšen odnos imamo do soljudi, kaj lahko drugemu človeku ponudimo po taki izkušnji.Lahko je to beseda, topel objem ali pa navijanje brez primere, kakršnega smo doživeli vsi skupaj v Grosuplju iz strani tekaškega foruma.To kar je pokazal TEKAŠKI FORUM z vsemi svojimi privrženci je resnično oblika brez primere.Navijanje za vsak korak, ki smo ga napravil na tej razdalji 1700 m dolgi progi in to 24 ur non-stop.Navijanje za vsako tekačico in za vsakega tekača, ki se je želel približati svoji zastavljenemu cilju.
No tole bo malce dolgo vse napisano, ampak tako pač je ne more se to povedati v dveh, treh stavkih kot bi gdo mislil posebej če pretečeš take razdalje.Žilica mi ne da miru, da nebi vse to izlil na kos papirja.Kar sem občutil med tekom in še po njem.
Ko sem se sredi tedna začel pripravljati za ta tek.Je imela Staša malce prav, da se me je polotila trema.Morda tudi za to ker sem si zadal tak cilj preteči 200km.Čeprav jih potem nisem na koncu, pač zaradi teh dveh dogodkov.MATJAŽ mi je zagotovil športne copate s katerimi sem bil kar zadovoljen saj nisem dobil kakšnih žuljev.No v Ljubljani sem v petek pobral tudi BIGFRIKA in njegovo boljšo polovico ŠPELO.Sedaj vem zakaj ima tak naziv resnično si ga zasluži po velikosti in dosežku.Kapo dol.
Tudi MATJAŽ je frik, ampak spet nekako drugače vsekakor pozitivno vsi.
Ko smo postavili šotore smo šli seveda na obvezni doping kava.Ne bom pozabil lokala, kjer smo pili kavo in sem potem šel na WC kakšna silhueta pred menoj dijo mijo ženske prsi in hhm no ja znak prepovedano ha, ha.In to iz betona.Tedaj mi je šlo tako na smeh, da skoraj nisem mogel verjeti.
No potem smo se kmalu postavili na štart zaželeli smo si vsi skupaj dober
začetek in dober konec.V začetku mi je šlo vse po načrtu.Ne preveč hitro in z nepreveč visokim pulzom.Krasno sem dejal.A glej ga zlomka, ko pridem do obrobja kjer se je bilo križišče mi je iz globočin mojega trebuha prišlo sporočilo- bruhati bo treba.O sveta marija sem si dejal pa ravno sedaj.Potem pa flosk ven in to kar v intervalih ha, ha, ha.Vse skupaj je bilo nekam prozorno in nekaj vmes saj toliko sem videl.Odtečem krog do konca.Zavijem proti šotoru in se stresem kot kak pijanček, ko ne dobi pijače, kot šiba nad vodo.Zeblo me je tako kot da bi bilo nevem koliko pod nulo, groza.Na sebe dam bundo, kapo, rokavice in vse kar se je dalo.Po enournem lahnem spancu, to je bilo vse v tistih 24urah.Sem nekako prišel k sebi seveda zahvaljujoč tudi oglju, ki mi ga je dal MATJAŽ(NAJLEPŠA TI HVALA-TVOJ VEČNI DOLŽNIK)Prijazni obrazi so me gledali, kaj je zmenoj, kaj se dogaja.Pa sem jim na kratko obrazložil.Tam je bila BARBR in vsi ostali iz TEKAŠKEGA FORUMA.
Nekaoko si opomorem, kot sem že omenil.Pa sem si rekel teoretično mi ostaja še zmeraj šansa da dosežem svoj cilj če bo šlo sedaj vse normalno.Po slabih dveh urah teka pa me zagrabi desno koleno.Po dveh urah skakanja na pločnik gor in dol po tistih krogih, saj to ni res si rečem.
Ampak, kaj sem mogel nič, ustaviti se in počakati da mine.Pravzaprav mi je tedaj šinila misel v glavo, Tomaž zaključil si.Trenutno se zamislim in si sam pri sebi odvrnem, madona, kaj sploh hočem FILIPID-FRANCI se tam bori za pravo življenje, madona nikar ne tarnaj, si pravim.Tekel sem tudi za FILIPIDA-FRANCIJA, da mu nekako v mislih pošljem močno psihično voljo do življenja.Počakaj, sem si rekel in ne odnehaj.Samo če se bo dalo.In res za kanček mi je bolečina ponehal samo kdaj šele.Še zmeraj ni prepozno si rečem.Pa par kilometrov pa par kilometrov si rečem.Cepljal sem, čeprav bi se kateremu in se tudi je zdelo nesmiselno.Ampak nekje vem, da je meja.Kar sem odcapljal na koncu sem tudi zaradi tega, da si še bolj utrdim psiho pač kakor se da.Čeprav sem nekaterim rekel, da naj tečejo bolj smiselno, ampak to sem jim hotel samo pomagati v tem smislu, da se ne prekurijo.Zapomnil se bom seveda vsakega koraka, ki sem ga postavljal pred seboj.Vsako tisto uro, ki sem jo pretekel ponoči in podnevi v znoju in zadovoljstvu.
No na koncu se je pač tako izšlo kakor pač je, življenje gre naprej in mi z njim si rečem.Bom pa prihodnji tek odtekel bolj smiselno si pravim.
No nakoncu bi napravil povzetek vsega skupaj za vse moje sotrpine ki so kakorkoli pomagali z navijanjem podajanjem pijače in podobno.Mogoče bom koga pozabil napisati, zato se opravičujem STAŠA, BARBR, ERO, BIG FRIK, FOTR, MATJAŽ, BOR, PPOC.Skratka vsem čestitam za zmago saj ste premagali samega sebe.Ta tek nas je še bolj združil v enotno druščino.V kateri se drug drugega sprejemamo takšnega kakršni pač smo.In ne želimo spreminjati druge, ampak želimo spremenit del sebe v dobrem smislu.Skratka, ko so prispeli krofi in ostalo pecivo, ki ga je prinesel BOR.Se je še bolj pokazala homogenost TEKAŠKEGA FORUMA pomagati bljižnemu tekaču in mu zaželeti čimboljšega osebnega uspeha.Ponujali smo vsem sotekačem ali je bil boljši ali pa slabši tedaj se je pokazal pravi športni duh v zdravem telesu in zdravem duhu.
Skratka doživel sem nepozabne trenutke v druščini dobrih tekačev, kakršnih jih človek doživi bore malo.Bilo mi je v veselje nositi majico TEKAŠKEGA FORUMA na tej dirki.Seveda jo bom nosil tudi na bližnjih dirkahl.Še enkrat se opravičujem če sem koga izpustil po nazivu ki ga nosi.Hvala vsem, ki ste me spodbujali, kakorkoli ste pač lahko po svojih močeh.
HVALA FILIPIDU-FRANCIJU ZA VZPODBUDO IN DOBRE ŽELJE, KI JIH JE POŠILJAL V MISLIH VSEM NAM IN MENI.FRANCI ŠE ENKRAT TI HVALA.
Upam, da resnično nisem koga izpustil, ampak to ni bilo zlonamerno.Želim si da bi doživeli čimveč takih trenutkov druženja med seboj kjerkoli in kadarkoli.Delovali smo kot ena družina oz. kot dinastija
Zelo rad ponavljam sledečo misel, ki mi je zelo pri srcu:
SEM TO, KAR SEM, NISEM TO, KAR BI RADI DRUGI VIDELI, DA BI BIL.
AMPAK!
PONOSNO OHRANJAM SVOJ PONOSNI JAZ.V DOBREM IN SLABEM TRENUTKU RAZBURKANEGA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA.
KI NEIZMERNO HITI MIMO NAS!
Zame osebno je bil to neke vrste test iz kakšnega testa smo, kaj zmoremo, kaj hočemo v življenju še doseči, kakšen odnos imamo do soljudi, kaj lahko drugemu človeku ponudimo po taki izkušnji.Lahko je to beseda, topel objem ali pa navijanje brez primere, kakršnega smo doživeli vsi skupaj v Grosuplju iz strani tekaškega foruma.To kar je pokazal TEKAŠKI FORUM z vsemi svojimi privrženci je resnično oblika brez primere.Navijanje za vsak korak, ki smo ga napravil na tej razdalji 1700 m dolgi progi in to 24 ur non-stop.Navijanje za vsako tekačico in za vsakega tekača, ki se je želel približati svoji zastavljenemu cilju.
No tole bo malce dolgo vse napisano, ampak tako pač je ne more se to povedati v dveh, treh stavkih kot bi gdo mislil posebej če pretečeš take razdalje.Žilica mi ne da miru, da nebi vse to izlil na kos papirja.Kar sem občutil med tekom in še po njem.
Ko sem se sredi tedna začel pripravljati za ta tek.Je imela Staša malce prav, da se me je polotila trema.Morda tudi za to ker sem si zadal tak cilj preteči 200km.Čeprav jih potem nisem na koncu, pač zaradi teh dveh dogodkov.MATJAŽ mi je zagotovil športne copate s katerimi sem bil kar zadovoljen saj nisem dobil kakšnih žuljev.No v Ljubljani sem v petek pobral tudi BIGFRIKA in njegovo boljšo polovico ŠPELO.Sedaj vem zakaj ima tak naziv resnično si ga zasluži po velikosti in dosežku.Kapo dol.
Tudi MATJAŽ je frik, ampak spet nekako drugače vsekakor pozitivno vsi.
Ko smo postavili šotore smo šli seveda na obvezni doping kava.Ne bom pozabil lokala, kjer smo pili kavo in sem potem šel na WC kakšna silhueta pred menoj dijo mijo ženske prsi in hhm no ja znak prepovedano ha, ha.In to iz betona.Tedaj mi je šlo tako na smeh, da skoraj nisem mogel verjeti.
No potem smo se kmalu postavili na štart zaželeli smo si vsi skupaj dober
začetek in dober konec.V začetku mi je šlo vse po načrtu.Ne preveč hitro in z nepreveč visokim pulzom.Krasno sem dejal.A glej ga zlomka, ko pridem do obrobja kjer se je bilo križišče mi je iz globočin mojega trebuha prišlo sporočilo- bruhati bo treba.O sveta marija sem si dejal pa ravno sedaj.Potem pa flosk ven in to kar v intervalih ha, ha, ha.Vse skupaj je bilo nekam prozorno in nekaj vmes saj toliko sem videl.Odtečem krog do konca.Zavijem proti šotoru in se stresem kot kak pijanček, ko ne dobi pijače, kot šiba nad vodo.Zeblo me je tako kot da bi bilo nevem koliko pod nulo, groza.Na sebe dam bundo, kapo, rokavice in vse kar se je dalo.Po enournem lahnem spancu, to je bilo vse v tistih 24urah.Sem nekako prišel k sebi seveda zahvaljujoč tudi oglju, ki mi ga je dal MATJAŽ(NAJLEPŠA TI HVALA-TVOJ VEČNI DOLŽNIK)Prijazni obrazi so me gledali, kaj je zmenoj, kaj se dogaja.Pa sem jim na kratko obrazložil.Tam je bila BARBR in vsi ostali iz TEKAŠKEGA FORUMA.
Nekaoko si opomorem, kot sem že omenil.Pa sem si rekel teoretično mi ostaja še zmeraj šansa da dosežem svoj cilj če bo šlo sedaj vse normalno.Po slabih dveh urah teka pa me zagrabi desno koleno.Po dveh urah skakanja na pločnik gor in dol po tistih krogih, saj to ni res si rečem.
Ampak, kaj sem mogel nič, ustaviti se in počakati da mine.Pravzaprav mi je tedaj šinila misel v glavo, Tomaž zaključil si.Trenutno se zamislim in si sam pri sebi odvrnem, madona, kaj sploh hočem FILIPID-FRANCI se tam bori za pravo življenje, madona nikar ne tarnaj, si pravim.Tekel sem tudi za FILIPIDA-FRANCIJA, da mu nekako v mislih pošljem močno psihično voljo do življenja.Počakaj, sem si rekel in ne odnehaj.Samo če se bo dalo.In res za kanček mi je bolečina ponehal samo kdaj šele.Še zmeraj ni prepozno si rečem.Pa par kilometrov pa par kilometrov si rečem.Cepljal sem, čeprav bi se kateremu in se tudi je zdelo nesmiselno.Ampak nekje vem, da je meja.Kar sem odcapljal na koncu sem tudi zaradi tega, da si še bolj utrdim psiho pač kakor se da.Čeprav sem nekaterim rekel, da naj tečejo bolj smiselno, ampak to sem jim hotel samo pomagati v tem smislu, da se ne prekurijo.Zapomnil se bom seveda vsakega koraka, ki sem ga postavljal pred seboj.Vsako tisto uro, ki sem jo pretekel ponoči in podnevi v znoju in zadovoljstvu.
No na koncu se je pač tako izšlo kakor pač je, življenje gre naprej in mi z njim si rečem.Bom pa prihodnji tek odtekel bolj smiselno si pravim.
No nakoncu bi napravil povzetek vsega skupaj za vse moje sotrpine ki so kakorkoli pomagali z navijanjem podajanjem pijače in podobno.Mogoče bom koga pozabil napisati, zato se opravičujem STAŠA, BARBR, ERO, BIG FRIK, FOTR, MATJAŽ, BOR, PPOC.Skratka vsem čestitam za zmago saj ste premagali samega sebe.Ta tek nas je še bolj združil v enotno druščino.V kateri se drug drugega sprejemamo takšnega kakršni pač smo.In ne želimo spreminjati druge, ampak želimo spremenit del sebe v dobrem smislu.Skratka, ko so prispeli krofi in ostalo pecivo, ki ga je prinesel BOR.Se je še bolj pokazala homogenost TEKAŠKEGA FORUMA pomagati bljižnemu tekaču in mu zaželeti čimboljšega osebnega uspeha.Ponujali smo vsem sotekačem ali je bil boljši ali pa slabši tedaj se je pokazal pravi športni duh v zdravem telesu in zdravem duhu.
Skratka doživel sem nepozabne trenutke v druščini dobrih tekačev, kakršnih jih človek doživi bore malo.Bilo mi je v veselje nositi majico TEKAŠKEGA FORUMA na tej dirki.Seveda jo bom nosil tudi na bližnjih dirkahl.Še enkrat se opravičujem če sem koga izpustil po nazivu ki ga nosi.Hvala vsem, ki ste me spodbujali, kakorkoli ste pač lahko po svojih močeh.
HVALA FILIPIDU-FRANCIJU ZA VZPODBUDO IN DOBRE ŽELJE, KI JIH JE POŠILJAL V MISLIH VSEM NAM IN MENI.FRANCI ŠE ENKRAT TI HVALA.
Upam, da resnično nisem koga izpustil, ampak to ni bilo zlonamerno.Želim si da bi doživeli čimveč takih trenutkov druženja med seboj kjerkoli in kadarkoli.Delovali smo kot ena družina oz. kot dinastija
Zelo rad ponavljam sledečo misel, ki mi je zelo pri srcu:
SEM TO, KAR SEM, NISEM TO, KAR BI RADI DRUGI VIDELI, DA BI BIL.
AMPAK!
PONOSNO OHRANJAM SVOJ PONOSNI JAZ.V DOBREM IN SLABEM TRENUTKU RAZBURKANEGA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA.
KI NEIZMERNO HITI MIMO NAS!
