Je kar drugačen tek, če si zajček, kot tek brez obveznosti. Pripravil sem si spisek predvidenih časov po posameznem kilometru in se zanašal na natančnost Garmina, ki mi je čas kazal v hh:mm brez sekund, natančnost v sekundah pa je bila prikazana v tempu na km, ki se kmalu ni več ujemal z uradnimi kilometrskimi oznakami. Zato sem večkrat med potjo spraševal sotekače po točnem času v sekundah, saj lahko kar hitro nastane minutna razlika, ki jo je potrebno potem not spravljat. V prvem delu prvega kroga smo tako že malce zamujali, a smo krog zaključili relativno točno, celo z majhno prednostjo. Konfiguracija terena narekuje, da ni vsak kilometer pretečen v točno enakem sekundnem intervalu.
Drugi krog nas je bilo bistveno manj in smo se ga lotili kar umirjeno. Občasno je kdo ostal za skupino ali pa se je kdo na novo priključil. Po čudežnem 32 km se je skupina najbolj razredčila. Do te razdalje se je nabralo nekaj zaostanka, ki se je potegnil vse do cilja.
Imel sem kar pestro TF družbo. Ultramaratonca Tole in OLE sta mi napovedala spremstvo že prejšnji dan, ko smo skupaj tekli v Nemčiji – hvala dečka, super sta! V drugem krogu so se držali skupine od znanih TF še Marčni zajec, Zeko in LILA. Vseeno se je kolona toliko raztegnila, da nismo pritekli vsi hkrati v cilj.
Sam balonček je bil izredno simpatičen, predvsem so ga opazili vsi otroci ob trasi. Obljubil sem ga Staši, pa je ni bilo več na analizi - je pozabila, kakšen čas je bil na zajčku
in je prej odšla.
ERO hvala, da si mi omogočil to izkušnjo.
Hvala vsem, ki ste tekli z menoj.
Hvala vsem, ki ste nas vzpodbujali ob progi in v cilju.
Iz takšne snovi smo, kot naše sanje … saj vse je v glavi, čuj