Zadnje novičke

[tae]

1. tema bi bila lahko tudi med splošnimi debati
2. tema bo našla primerno mesto točno na tem področju, če se bodo pojavili konkretni odgovori o samih treningih
3. skoraj ne morem verjeti, pa vendar mislim, da konkretno o tem tu gor še ni bilo govora (o vzdržljivosti nasplošno že, marsikdo je sicer tudi omenil mišično, iskalnik ne najde nič konkretnega)

Predno postavim direktna vprašanja, nekaj splošnih informacij, da boste vedeli kateri kamen mozaika mi manjka.

Načeloma se pri teku omenja naslednje elemente:
vzdržljivost (sposobnost premagovanja daljših razdalj v počasnem tempu)
hitrost (sposobnost premagovanja krajših razdalj v hitrem tempu)
hitrostna vzdržljivost (kombinacija hitrosti in vzdržljivosti, zmanjšati razdaljo vzdržljivosti in hkrati zmanjšati hitrost intervalov, oziroma daljšo razdaljo teči dokaj hitro)
moč (uteži, specifični treningi ala klanci, stopnice ipd., načeloma bolj utrjene mišice preprečujejo poškodbe, višji laktatni prag, napr. moč na koncu tekme,...)
mišična vzdržljivost (načeloma bi rekel, da je to kombinacija moči in vzdržljivosti)

Zdaj pa konkretna vprašanja ?
Na splošno bi rekel, da je mišična vzdržljivost zadrževanje v določenem položaju (to mi je znano), kaj pa v praksi v teku pomeni mišična vzdržljivost? (nekateri pravijo, da je to navajenost mišic na nek napor, da nimamo naslednji dan zakislenosti mišic oziroma "musklfibra," kot pravimo po domače)

Kako torej trenirati mišično vzdržljivost ?
Kako dejansko sploh vemo, da smo mišično bolj vzdržljivi ?
Mar ni trening "klasične" vzdržljivosti istočasno tudi trening mišične vzdržljivosti ? (v vsakem primeru mišice navajamo na neke napore)

Jaz mislim tako, popravite me, če se motim.
Tekač naj bi najprej začel trenirati vzdržljivost (recimo do faze, da je sposoben teči 2 uri brez pavze), nato bi vmes dodajal kratke hitrejše odseke teka, kar bi bil prehod pred začetkom treningov hitrosti. Nato bi dodal hitrostne treninge (šprinti, intervali, tempo teki). Vmes bi delal stalno vaje za moč za splošno moč telesa. In kasneje bi začel npr. 1x tedensko dodajati teke v klanec, za razvoj tekaške moči. Posledično naj bi mišična vzdržljivost prišla sama od sebe.

[tae]

Kje ste "stari mački" ? (Damijan, Vencelj, Speedy, Tomaz ny, tomaz.zupancic, Olson, Tini, Ales, Inot, Matevz, klatez, MatjazV, Kunec, Brankos in vsi ostali, ki sem vas pozabil našteti)

[vencelj]

So vprašanja (debate), v katere se nekdo lahko vključi kadarkoli na osnovi svojih izkušenj, teoretičnih gradiv (tistega, kar pač še ni pozabil) itd. So pa teme, kjer si je treba vzeti nekaj časa za (ponovno) poglobitev v pred leti predelano teorijo, ki se je skozi čas (morda) pokazala za nekoristno ali nepotrebno (sploh za rekreativca), tu se pa mimogrede že pojavi vprašanje, ali je taka poglobitev sploh smiselna zgolj zato, da bi spesnil odgovor. Nameraval sem enkrat v bližnji prihodnosti, ko bom imel čas, malce pobrskati, še bolje pa bi bilo, če se enkrat dogovorimo za kak tek (morda tekma?) in potem na analizi kaj pametnega pogruntamo. Tam pa tako ali tako vemo, kako gredo zadeve: najprej odmrejo tiste, bolj "neumne" možganske celice in potem smo vsi tako pametni, da s skupnimi močmi lahko rešimo vse probleme tega sveta.
lp, vencelj

[Damijan]

Hoj,

ej - odkrito povedano: pojma nimam... Ko sem že mislil, da gre za hitrostno vzdržljivost, bi se morda dalo kaj napisat, toda mišična... Pravzaprav se ne spomnim, da bi sploh kdaj naletel na to temo, al pa vsaj nisem bil pozoren nanjo. Žal...

[tae]

Zanimivo in hkrati presenetljivo.

Kolega, vseeno sem pa vesel, da sta se odzvala na moj post.

[vlado7]

kaka misel glede hitrostne tud ne bi škodila.

[vencelj]

Tae, zaenkrat sem šel na internet (kar si verjetno naredil že tudi ti). Našel sem kar nekaj prispevkov, vendar pa meni ob mojem sedanjem načinu gledanja na tek in razmišljanja o teku ne nudijo pravzaprav nobene uporabne vrednosti. Malce bom pogledal še v tiste stare številke VD- ka, morda pa najdem kaj uporabnega. Preveč kompliciral pa le ne bom, tek je (kot sem že večkrat napisal) še vedno samo enostavno prestavljanje ene noge pred drugo.
lp, vencelj

[vencelj]

Nekako se mi zdi hitrostna vzdržljivost bolj aktualna. Ob kratki definiciji, da pri hitrostni vzdržljivosti gre za ČASOVNO PODALJŠEVANJE VELIKE HITROSTI GIBANJA je jasno, da ni zanimiva le za vrhunske športnike ampak tudi za vse rekreativce, ki se udeležujejo tekmovanj.lp

[tae]

vencelj, še enkrat hvala za tvoj trud. Sicer se mi pa zdi, da to in podobne teme tudi tebe zanimajo, čeprav naj bi bil tek le preprosto gibanje, kjer prestavljaš eno nogo pred drugo.

[Warp]

Mogoce bo kj razjasnl:


Vzdržljivost: Poznamo Hitrostno vzdržljivost, Dolgotrajno vzdržljivost in Superdolgotrajno vzdržljivost.

Hitrostna vzdržljivost je prevladujoča sposobnost pri premagovanju največjega bremena, ki traja do 2-3min. Metode za povečanje so predvsem intervali. Biološka podlaga te sposobnosti so anaerobni energijski procesi katerih prevladujoče gorivo je glikogen.

Dolgotrajna vzdržljivost: Napor, ki traja nekje do ene ure. Gre za aerobne procese.

Superdolgotrajna vzdržljivost: Se ne razlikuje bistveno od prejšnje, gre samo za daljše trajanje (več kot uro pa tudi do nekaj dni). Izključno aerobni napor.

Moč: najprej razlaga terminologije. Mišična moč je produkt sile in hitrosti. Mišična sila (force) je sposobnost mišice, da opravi delo; Mišična jakost (strength) je največja sposobnost mišice, da razvije silo (max sila); in Mišična moč (Power)je hitrost opravljenega dela. Tukaj gre predvsem za delo v fitnesu, oz. uporaba lastne teže. Za tekače je moč zanimiva predvsem z vidika izboljšanja tehnike teka, ker pride do večjega mehanskega izkoristka. Na ta račun se nekoliko zmanjša aerobna moč (VO2max), vendar raziskave kažejo vseeno boljše rezultate na račun povečanja moči. Obratno - eksplozivci, ki potrebujejo veliko moč in hitrost izvajanja gibov - pa veliko izgubijo z vzdržljivostnim treningom. No se to, Vzdržljivost v moči spada pod poglavje Moči in ne Vzdržljivosti
tako, da ga v googlu raje iščite pod Strength and conditioning ali pa strength endurance. Nism pa čekiru če najde kaj zadetkov.

Vzdržljivost v moči: Kaže se kot dalj časa trajajoče premagovanje bremen in obremenitev. Obhodna vadba je npr. ena od metod povečanja vzdržljivosti v moči. Drugace se pa dela z relativno lahkimi utezmi, veliko ponovitev. To pa nepomeni, da morajo vzdrzljivostni sportniki trenirati na ta nacin. Na ta nacin treniramo samo dolocene misice, ki so potrebne takega treninga.

LP

[ŽULJ]

Po mojem prepričanju obstajate samo dve vrsti vzdržljivosti in to sta:
- fizična, ki ne more biti nič drugega kot misična in
- psihična, ki z mišicami nima dosti (beri nič) skupnega

[vencelj]

Zgoraj sem napisal, da sem šel pogledat na internet in da nisem videl nič praktično uporabnega (za rekreativca). Iz tistega bi lahko napisal precej dolg članek brez kake praktične vrednosti, kogar zanima, si pa lahko sam poišče in izlušči tisto, kar ga zanima. Jaz pač okrog teh stvari ne kompliciram toliko, da bi se mi zdelo vredno takega poglabljanja v zadevo. Že ob prebiranju programov treninga (dnevni, tedenski itd. plani) mi gredo lasje pokonci. Kar se tega tiče, mi je bližje ŽULJ-evo mnenje. lp

[tae]

Warp, s tvojim prispevkom si mi dodatno odprl oči. Še več, kot to, zaradi tega sem se lotil natančnega iskanja in našel tole: (copy-paste) (upam, da avtor ne zameri, ker smo si za na forum sposodili njegov prispevek, k razširitvi znanja)

OSNOVE CIKLIZACIJE - povzetek
Psihomotorične sposobnosti (ps): koordinacija, gibljivost, sila (nekateri moč), hitrost, vzdržljivost, natančnost

Osnovne ps v triatlonu: sila, hitrost, vzdržljivost

Kombinacije osnovnih ps: moč, mišična vzdržljivost, anaerobni trening

Prioritete ps v triatlonu: vzdržljivost, mišična vzdržljivost, anaerobika, moč, hitrost, gibljivost, sila, koordinacija



KAJ JE KAJ...

Sila - sposobnost mišice, da pri majhni hitrosti kontrakcije premaguje težko breme. Primer: delo z utežmi ali lastno težo. Delitev: vzdržljivost v moči (nizke kilaže, veliko ponavljanj), absolutna moč (velike kilaže) in hitra moč (40 % kilaže max., max. hitrost izvedbe).
Hitrost – sposobnost hitre frekvence ali gibanja. Primer: šprinti. Delitev: frekvenca (hitrost ponavljanja periodičnih gibov), hitrost (hitrost šprinta) in hitrostna vzdržljivost (časovno podaljševanje velike hitrosti gibanja).
Vzdržljivost – sposobnost podaljševanja napora. Primer: aerobne serije. Delitev: nizka, srednja, visoka aerobika – glede na napornost.
Moč – sposobnost izvajanja velikih sil pri srednje visoki hitrosti. Primer: 30 sekundni maksimalni tek v klanec ali vožnja na zelo težkem prenosu pri srednje visoki frekvenci. Delitev: čista moč (tekmovalni profil proge) in specifična moč (še dodatno oteženo gibanje, še večja sila – vožnja v veter, dodatne uteži, plavanje z zavorami, ...).
Mišična vzdržljivost – sposobnost maksimalne porabe kisika. Primer: 5 do 10 minutni visokointenzivni intervali.

S tem stavkom sem zvedel dovolj.
Anaerobni trening – sposobnost tolerance napora pri visoki zakisljenosti telesa. Primer: 2 do 4 minutni intervali z dolgim odmorom. Delitev: laktatna toleranca (daljši intervali), laktatna moč (krajši - čimbolj zakisliti).


CIKLIZACIJA

Leto je razdeljeno v obdobja – makrocikluse (pripravljalno, baza, predtekmovalno, tekmovalno, posttekmovalno obdobje). Makrociklusi so deljeni v mezocikluse, te pa v 7 do 10 dnevne mikrocikluse. V vsakem ciklu delamo specifične sposobnosti, nekatere so bolj poudarjene, nekatere lahko zanemarimo. Navedene so od pomembnejših do manj pomembnih.

Pripravljalno: sila (vzdržljivost v moči), vzdržljivost

Baza: vzdržljivost (večina vsega treninga), hitrost (frekvenca), sila, mišična vzdržljivost (le zadnji del baze), največji obseg vadbe.

Predtekmovalno obdobje: vzdržljivost, mišična vzdržljivost, moč, hitrost, anaerobika.

Tekmovalno obdobje: vse razen sile, upad obsega vadbe.

Posttekmovalno obdobje: poljubno.

Opisano je zgolj demonstrativni prikaz zaporedja vadbe sposobnosti – ciklizacije (nekateri tekmovalci denimo delajo z utežmi – sila – skozi celo leto!). Upoštevati je potrebno načela in zakonitosti treninga. Pozor nad kontrolo in nadzorom vadbe – testi, diagnoza stanja, analize vadbe, obdobij, tekem in celoletnega obdobja. Pozor na specifične mikrocikluse – sprostilne z drastičnim padcem obsega dela, zoževanje pred pomembnim nastopom, delitev tekmovalnega obdobja na dva, tri dele z vmesnimi mikrocikli počitka, ipd. Splošno velja: čim močnejša baza – dlje drži forma (daljše je lahko tekmovalno obdobje). Popraviti je treba slabosti, šibke točke, sicer je trening vseh ostalih sposobnosti ničen. Pozor na zelo različne formulacije psih.-mot. sp., definicije tipov treninga in njihovih interpretacij ! Pozor tudi na psihološko pripravo: motivacija, določitev ciljev, samozavest,...

Še link: http://old.triatlonska-zveza.si/dokumen ... zacija.htm