- 11 Feb 2008, 08:13
#118129
ZdravkoC mi je včeraj dejal, napiši poročilo Leon, pa mislim, da njegovemu ni kaj veliko dodati, mogoče bi lahko malo bolj uporabil mojo pisateljsko žilico, dodal bi le obljubljeno ZF povest. Namreč moje sodruge v ekipi je zanimalo odkje moj nick na TF, in ko sem jim povedal, da je to 200 kg prašič iz drugega planeta ......
no obljubil sem povest, kdor ne mara brat, naj preskoči:
Debel prašič je stal sredi blatne kopeli v svinjski ogradi. Rilec je zaril globoko v blato in s sunkovitim gibom glave vrgel blato kvišku,katero se je s pljuskom razlilo po njegovem hrbtu .Zelo je užival v svojem početju,ne ozirajoč se na spoznanje ,da preživlja svoje zadnje ure tuzemeljskega življenja.
Prevalil se je na bok,se obrnil na hrbet, s parklji mahal po zraku,padel na drugi bok, zraven pa grulil in grulil.Ko se je dodobra naužil kopeli ,se je namenil proti suhemu delu ograde, kjer je poležavala njegova družica, breja svinja. Zleknil se je poleg nje, seje na rahlo dotaknil z rilcem,skoraj sramežljivo, kot bi se bal, da ju kdo ne opazuje.Svinji pa ni bilo do zabave, oči je imela solzne:"Oh moj dragi Semjul, le kako ti je lahko do zabave, kot da nisi zjutraj slišal kmeta in mesarja, kaj sta govorila poleg ograde,"je potožila.
Semjul je še predobro vedel za omenjeni pogovor.Celo koritu se je približal zjutraj, kakor da išče hrane, da je bolje slišal njun razgovor.
"Poglej ga, kar naprej bi žrl, kaj misliš koliko jih ima, blizu dvesto bo, kaj, blizu dvesto,"je veselo godel kmet. Prazniki se bližajo, čas kolin je tu in najbolj primeren je največji in najlepši prasec.
"Blizu dvesto bo,ja, blizu. Lep je, ni kaj, lep pa je,"je rekel mesar,:"tudi prasica ni slaba,lej kak vamp ima!"
"Ta je pa breja,kmalu bo povrgla,to bomo spravili spomladi, ko tamale gor spravi."reče kmet in nadaljuje,:"za jutri bo dovolj tale lepotec!" Mesar je hitel kmetu razlagati kaj potrebuje zgodaj zjutraj, ko pride klat in med pogovorom sta se oddaljila od ograde.
"Veš,Begula mila moja vse sem slišal, kakor, da sta sedajle pred menoj, ali nisem nesrečen radi tega.Mogoče je prišel trenutek odrešitve za vse Mojele, ki trpe širom planeta.Žalosti me le misel, da ako temu ni tako, ne bom videl svojih potomcev, ne bom jim mogel povedati naše resnice,jim dati napotkov in jih posvariti pred izdajstvom," pravi Semjul.
"To ni prav Semjul, to ni prav! S kakšno pravico nas koljejo in žro? Kdo jim daje to pravico?"
"Pomiri se Begula. Dobro me poslušaj,zelo pomembno je. S kakšno pravico pa so se očetje naših očetov in še dlje nazaj pregrešili zoper postave in zakone na Mojelisu? Tako je in odreši nas le ,da se pustimo pobijati, če nas žro ali ne, kajti le v smrtnem krču smo sposobni oddajati glasove, ki so slišni tudi na Mojelisu ali še dlje.In ko vrhovni Mojeli zaključijo, da je našega trpljenja dovolj, za grehe naših praočetov, pridejo in nas odvedejo nazaj na Mojelis. Mogoče bo že moj jutrišnji krik dovolj močan, zato moram poskusiti, mogoče bodo že najini Mojelčki svobodni.Vredno je poskusiti!"
"Ne Semjul nisem sigurna, da bom zmogla, ali ni nobene druge poti, nobene druge možnosti?"
"Begula!"se je razburil Semjul,"tako bo, kot sem odločil. Ne morem si zamisliti, da bi ravnal tako izdajalsko kot je ravnal Hojin v deželah , ki jim pravijo muslimanske.Res jih ne jedo in res jih ne pobijajo, toda tudi redijo jih ne, izginili so iz teh dežel. Torej je za nas to edina pot."
"Prav Semjul, že dobro, ne jezi se, tako hudo mi je zate.Tako rada sem s teboj, da mi je misel biti brez tebe grozna:"
"Naj, ti misel na Mojelčke, na najine Mojelčke lepša dni. Naj ti misel na naše izročilo daje moč preživetja. Povej jim, vse jim povej, tako, kot sem jaz tebi, ne pozabi ničesar! Ko grem jutri v smrt moram biti siguren, da se bo izročilo nadaljevalo. Obljubi mi!"
Obljubljam ti, obljubljam,"je dejala Begula, glavo pa je obrnila proč, da bi skrila solze.
Semjul se je zadovoljen z obljubo zleknil v položaj za počitek, kajti jutri bo potreboval vso moč, jutri bo potreboval skoraj nemogoče.
Lepo jutro se je naredilo.Gospodinja je pripravila dovolj kropa, kalofonjo, barnico in ostale potrebščine za zakol. Mesar je zvrnil dva šilca in zavihal rokave.V roko je prijel nož, ki je prascu segel pod vratom prav do srca. Semjul se je držal junaško.Tudi ukaz izročila je opravil kot le nekaj Mojelov pred njim.Krik smrtnega krča je potoval celo mnogo dalje od Mojelisa, le da ga ni mogel nihče slišati, kajti na Mojelisu ni nikogar več.
Semjul pa tega ni mogel vedeti.
