- 26 Maj 2008, 10:17
#130645
Končno sem dobila malo časa, da se javim in napišem kaj o teku na Hotedršici. Včerajšnji dan smo namreč izkoristili in se šli nastavljat sončku v Ankaranski kamp, kjer se je ta mali Patrik pogumno kopal v bazenu, sama sem si pa drznila le noge pomočit vanj.
Naj začnem z ZZ Topom, ki je prav na dan teka obujal spomine, kako je pred šestimi leti točno na tem teku že trpel krize in vročice, ki so ga oblivale, ker je dan prej prenehal raufat cigarete. Tekli sta takrat seveda le Sindis in Janet, pa mu je šlo vse tako na živce, da bi najraje koga....
Ja, da bi nazaj prižgal, to bi bilo ta boljše. No, pa se ni dal in tako je v soboto odtekel tek, kot se šika. Pristal na 27. mestu absolutno, sedmi v kategoriji, s časom 55´09˝. Nekoč le sanje, oziroma najbrž niti sanj ni bilo, danes opravljeno z levo roko. BRAVO!!!
Sama sem se tega teka udeležila prvič in moram reči, da v nasprotju z ostalimi, ki jim ti hribčki in dolince, ki se kar nočejo končati, nič kaj ne dišijo, meni pa prav lepo pašejo.
Prva okrepčevalnica me je prav navdušila s cedevito in tudi sadje sem opazila na mizi. Spet pa me je zmotila druga, ki se je nahajala v ostrem desnem ovinku skrajno na levi strani. Seveda se mi profiči, ki drvimo mimo, ne moremo lepo po človeško malo pristavit, vzet pijačo, popit, se osvežit in kar spada še zraven. Saj vendar z zavijanjem na skrajno levo izgubimo toliko časa in metrov, da skrenemo na skrajno levo stran, vzamemo v drvečem stanju z levo roko pijače, jo takoj tričetrt polijemo, malo pošinfamo, ker preden pride pijača do desne roke, je vse skupaj že skoraj prazno. Ja, se bom morala naučit piti z levo. Zaenkrat tega prav res še ne znam. Tokrat nisem bila edina, ki se je pojezila nad tem, saj sem kmalu v ozadju slišala Kraševko Radko, ki je bentila: "Orko di d..., kam ste se dali, čje na ljevo?"
Seveda ni zavijala k vodi, ampak je tekla dalje. Ker sem imela v kozarcu res le še požirek vode, sem malo "upočasnila svoj divji tempo", jo počakala in ji dala tisto kapljico. Upam, da ji je prav prišla.
No, seveda mora tudi cilj priti in meni se je zdelo, da sem v cilj kar hitro prišla. Tako, za moje super tekaške sposobnosti. Bila sem 40. od 54ih, v kategoriji, pa 15., predzadnja, s časom 37´54˝.
Na pašto nisem šla, ker mi takoj po teku zadnje čase kar ne gre in ne gre za jest. Sem pa vseeno pojedla dve banani in spila tri odlične čaje.
Ko potegnem črto, mi pokaže bilanca stanja pozitiven rezultat, kar pomeni, da se v Hotedršici vidimo tudi naslednje leto.