Zadnje novičke

[tomi_]

No pa sem še jaz prišel do časa, da kaj napišem
Čeprav se sobotni dan ni začel najbolje, že na poti me je namreč poskušal ustaviti
sredi ceste stoječ očitno vinjen osebek z nožem v roki , ampak to je že druga zgodba.
Pa sem ga le obvozil in že sem bil v Arji vasi, kjer me je že čakal dexi. No od tu naprej pa
je bilo vzdušje odlično, družba taprava. V Ljubljani se nama je pridružil še tretji član ekipe Tomaž.
O teku ne bi kaj dosti, je že dexi povedal bistvo, skratka bil je prijeten, ponekod naporen,
vreme ravno pravo, organizacija odlična, rezultat super, pohvalno, le proga bi lahko
bila malo bolje označena, če ne bi bil vedno kdo pred mano bi bil večkrat v dilemi .
Vsekakor drugo leto spet na trojke, mogoče tudi v bolj tekmovalnem duhu

[Radolca]

Tudi jaz bom napisal dve, tri besede.
Zelo zadovoljni z uvrstitvijo, mogoče malo manj z rezultatom, ki pa je bil kar nekaj minut boljši od lanskega. Žal je najino Žrebico napadla slabost in smo malo počivali v breg, drugače je bilo pa vse super in v najlepšem redu.
Naj povem še to, da bom čez teden dni v Radencih prvič tekel v majici TF
PS: Mi bo vsaj kakšen forumovec namignil: Ej Radolca, na pir prlet

[Sebi]

Najprej se moram mojima sotekačicama S* in Z* globoko opravičiti, ker sem med tekmo (spet) trikrat podlegla klicu narave. Zelo mi je žal. Najbrž bi bil čas še malenkost boljši... Ampak to (baje) ni važno.
Obedve sta super punci in tek z njima je bil pravi užitek.

Edina graja: do 15km je manjkala še kakšna okrepčevalnica. Mogoče predlog za naslednje leto...

[Runcajz]

Trojke so pač zakon, se je spet pokazalo!

Naš nastop na 28 je bil prav dober, čas iz lanskega leta smo izboljšali za dobrih 10 minut, na sredini je kazalo na pod 2:40, kar bi bilo odlično, ampak nekaj mora ostati tudi za drugo leto.

Sicer pa je proga spet pokazala vse pasti in priložnosti za doživetje, predvsem pa zakaj ni običajen tek na 28 km: po 15. km praktično ni več daljšega odstavka, ko bi tekel v enakomernem ritmu. Cherry on the cake je potem še prilagajanje znotraj trojke. Pri tem sem vedno presenečen, koliko človeške nature pride na plan, ta dobrih in tudi tistih drugih lastnosti.

Kar zadeva organizacijo, imam pa dve pripombi oziroma predloga:
- oznake kilometrov so skoraj gotovo netočno postavljene, mislim, da bi jih morali enkrat za vselej pravilno določiti;
- okrepčevalnice, posebej tista pod Urhom, niso optimalno postavljene. Predvsem slednja je preblizu napornemu klancu. Če vzameš gel, kot sem videl pri mnogih, je časa za absorpcijo premalo, po želodcu se ti valja osmotsko precej aktivna zadeva in posledice so znane. Menim, da bi bilo bistveno bolje okrepčevalnico postaviti takoj za mostom v Fužinah. Tudi prostora je več, promet proti Sostrem je vedno gost, saj cesta ni povsem zaprta.

Sicer pa hvala vsem, zlasti sotekačem, za izjemno doživetje.

Runcajz

[sephadex-75]

Tudi zame so bile to prve trojke za katere smo se odločili šele v ponedeljek zvečer, ampak mislim da potem ni bilo nikomur žal.
V moji trojki sva bila dva približno enakovredna, eden pa malo (ali pa malo bolj) hitrejši. Spoznala sem, da dober tekač ni tisti, ki na taki tekmi teče naprej od svoje skupine (po pravici povedano je bilo tudi nekaj takih, ki so na tak nalin dokazovali svojo samozavest), ampak tisti, ki je sposoben svoj tempo prilagoditi ostalima dvema in ju tudi povleči naprej. Če ne bi bilo tretjega člana naše trojke, bi me verjeno pobralo malo pred koncem, tako pa smo na koncu še šprintali.
Dosegli smo tak čas kot smo si želeli. Prav tako pa moja graja leti na okrepčevalnico, ki je bila na 12 km pomoje postavljena malo prepozna, pa tudi ljudje na okrepčevalnicah niso mogli dohitevati take množice tekačev naenkrat. Druga graja pa leti na bonton tekačev, predvsem tistih, ki so hodili v hrib tako, da so zasegli celo pot in nato nisi mogel teči mimo njih. Mogoče bi bilo fino če bi obstajal kakšen nepisan bonton, da bi se taki tekači umaknili na eno stran in tako prepustili hitrejšim prosto pot.

[zlopi]

Hoj,

naša trojka je bila usklajena in uigrana brez predhodnega treninga.

... ja tudi zame je bila to izjemno prijetna izkušnja. Ravno tako si jaz predstavljam tek trojk. Vso pot smo skupaj pretekli v prijaznem tempu in se v cilju razveselili našega dosežka.
Hvala Izyemni in Sončki za lepo doživetje.
Lp, zlopi

[ZadniKING]

Nekaj zelenega je poskakovalo po Plečnikovi podrtiji za Bežigradom. Sicer so sami sebi pravili, da so zmaji, a so bili še najbolj podobni kobilicam, ki brezglavo skačejo sem ter tja! Ja, nikoli ne verjemi in ne zaupaj Žabarju! Moj kolega, po političnem prepričanju zagrižen Viola, me je lepo posvaril... in sem se mu zahvalil za gratis karto otvoritvene tekme, ker da imam drugačne načrte.
Je Močvirje zapovedano kot naše glavno mesto pa se tako vsemu navkljub spodobi na praznik osvoboditve pokloniti najbolj pomembnim zgodovinskim mejnikom na tem prostoru. Torej, z veseljem sem sprejel povabilo koroških kolegov in popolnil trojko s štartno številko 82! Pred štartom je bilo vse super. Še prislovična megla se je umaknila pred mogočno množico tekačev. In nas rekreativcev! Potem pa... ob devetih štart. Ni bila to moja prva tekaška prireditev, tako da vem, da je običajno na začetku pač malo gneče... Ampak, da pa koj za prvim ovinkom nabašem na pandure, ki so avto veselo parkirali sredi ceste, kjer je potekala tekaška proga, tega še nisem doživel. Dobro, sem samo narahlo podrsal s komolcem po špeglu, nič hujšega. Potem je bilo spet vse dost' normalno. OK. Okupacijo Dixija med tekom štejem za normalno reč, sem se že navadil... Tudi z bregom, to je vzponom na Urha ni bilo večjih težav, saj klanec poznam še z udeležbe na prejšnjih trojkah. Poleg tega se navkreber tekel tudi precej lažji... Ampak v hosti pa se je tudi naša trojka kar nekajkrat ujela pred dilemo, po kateri gazi nadaljevati pot... Parkrati smo šli na slepo, kar bo pa bo, dvakrat pa nam je pomagal član trojke, ki je delovala kakor bi se nahajala v svoji dnevni sobi. Nakar smo se omenjene trojke držali kot klopi vse do znamenitega odseka kolesarske dirke Paris-Roubaix. Na kockah pa smo potem "potegnili" in do cilja ugnali in prehiteli še eno trojko. Mogoče dve, ali pa celo tri... Skratka, letošnjih 28 km je bilo res zabavnih, razgibanih in pustolovskih kot že dolgo ne!
V cilju je bilo potem spet fajn. Se organizatorjem zahvaljujem za sadje, juhico in pijačo. Muzika je bila ta prava. Vsa čast Klinčiju in ekipi, skratka vse je bilo super dokler se nisem odločil za povratek do avta. Avto me je sicer pričakal v Tivoliju točno tam, kjer sem ga zjutraj zapustil. To ni nič spornega. Sem pa se želel pred odhodom proti Štajerski še oprhati. Pograbim torej frišne gate, brisačo in žajfo ter odkorakam preko celega Tivolija v kopališče, kjer pa mi pajac začne težiti, da se lahko stuširam, ampak šele ko mu naštejem dva evra petdeset! So me bojda "nategnili", da imamo tekači s štartno številko zastonj tuširanje. Da ne bo pomote, me sploh ne moti, če je treba prhanje plačati. Samo naj mi to prej povejo, da bom vzel s seboj še tista dva kovanca, ne pa da me sprehajajo sem ter tja po parku kot kakega potepuškega psa... Jasno, zoprneža v kopališču nisem želel ponovno videti, posledično sem se oprhal doma. Toliko imam o letošnjih trojkah za pridodati moja malenkost.
P.S. Hvala Štefanu in Robertu, da sta 28 km odtekla v prestavi nižje in s tem omogočila tudi meni, da prisopiham v cilj skupaj z njima.
P.P.S. V Mariboru imamo fusbalski stadion! Ki to tudi je!!!
lp vsem

[simi]

... ja tudi zame je bila to izjemno prijetna izkušnja. Ravno tako si jaz predstavljam tek trojk. Vso pot smo skupaj pretekli v prijaznem tempu in se v cilju razveselili našega dosežka.

Podobno lahko opišem svoje občutke po zadnji Goladi, ups, trojkah
Razy in Pegaz, lepo je bilo v vajini družbi!

LP,
Simona

[mare]

Zanimiv tek trojk. Najprej sem si ogledal štart hardičev, kjer smo na vogalu Wolfove lahko videli, kaj nastane, če se srečajo učinkovitost in pamet slovenski policajev, brezobzirnost slovenskih voznikov in učinkovitost ljubljanskega potniškega prometa - popoln kaos. Meni se je še 5 minut pred štartom zdelo čudno, da je tako gost promet po Wolfovi navzdol, saj je cesta zaprta tudi ob navadnih dnevih in občasno se je na ovinku naredila prava kolona. En "prijazen" voznik je pustil avto v samem križišču, policaja pa sta mirno sedela v svojem avtu. Nato se je 2 minuti pred štartom tu znašel še avtobus. Voznik je videl, da ovinka ne bo mogel zvoziti, pa je kljub temu zapeljal v samo križišče do parkiranega avta in tako povprek zapr celo cestišče. Policaja sta samo nekaj nemočno mahala iz avta. Za višek sta nato policaja z avtom zrinila še v edini preostali ozek prehod med avtobusom in robom ceste in ga tako zaprla. Barikada je bila popolna, a tekači se niso dali ustaviti.

Drugače je bil meni tek všeč. Zame pa prvi tek po skoraj 1 letu. Trasa na 12 km bolje požira. Morda bi kazalo razmisliti, da bi kar celoten vzpon na Golovec speljali po cesti iz Hrušice, saj se po PST zaradi hodečih ni dalo teči. Cesta je 2x širša, pa tudi vzpon je bolj enakomeren. Prireditelji so mene še posebej razveselil z vrečami za smeti, ki so bile obešene v cilju. Za te sem jim že ene 2 leti težil. Žal je bilo še vedno več smeti po tleh, očitno se moramo takači na na te vreče še privaditi..

[dannae]

Od nas treh sva bili pa le dve forumašici. No mogoče bo kaj kmalu drugače ?
Na štart smo prišle ravno prav... Množica nas je potegnila v tempo... in prekrasno je bilo videti polno tekačev pred seboj in ko sem se ozrla, je bilo še lepše videti množico tekačev preko cele širine ceste. Vzdušje super. Ker že dolgo nisem videla nekaterih forumašev, mi je padlo na misel, da v ta klanec se pa res ne splača preveč gnat in da je bolje, da jim dam priložnost, da me na klančku dohitijo in malo potrepljajo po hrbtu. Me vprašajo kako sem, kod hodim, kdaj pridem na kakšen Krožnik ali Golado... Se jih je kar nekaj zvrstilo in prav lepo je bilo vas spet vse malo videt. Super družaben dogodek tele trojke
Aja, a mislite, da bi bilo bolje klepetat na analizi? Pa saj tudi te nisem spustila... na koncu sem dobila celo enega odojka na telefon...
Kakorkoli že, fino je bilo... Kot že tolikokrat v vaši družbi. Hvala...
Pozdravček
D

[jurka_79]

Zahvala Hani in Marčnemu zajcu za tovariško iskanje prave poti ter Klatežu za družbo. Pa še Karmen, ki je sicer ne poznete, ne smem pozabiti.

No, tu se pa moram pritožit, ker je tvoja zahvala pomnjkljiva!!!...
Ekipa KORENČEK +, je ostala v Ljubljani samo razadi VAS, da vas je lahko v cilju spodbudila z aplavzom, in kljub vašemu izletu po Lj. in nakupu v Rutarju ni nič komplicirala!!

[S*]

Sebi je dejala

Najprej se moram mojima sotekačicama S* in Z* globoko opravičiti, ke

Draga Sebi, nič se ne opravičuj, vem, da je moralo biti že itak hudo ... Važno, da smo pritekle v cilj srečne ... Meni je bilo super. Proga zelo razgibana, minilo je ko šus. Komaj sem čakala Urha (le ta del poti sem poznala), ker je to moj teren. Na moje presenečenje sem tudi asfalt dobro prenesla. V cilju pa evforija. Hvala vsem za bučno navijanje, nas je še bolj poneslo ... Sem imela kar kurjo kožo. Pa še himno so ravno zaigrali, ko smo pritekle čez ciljno črto. In potem sem zavpila samo še YESSS! Hvala obema sotekačicama. Podpohorske gazele bomo drugo leto še bolj razturale.

Edini minus je organizacijske narave. Prva okrepčevalnico absolutno prepozno, pa še tam nič energijskega (na daljših turah se moram začet filat z energijo po pol ure, da moje telo funkcionira). Pa slabe oznake, ponekod v križišču ni bilo ne človeka ne oznake. Hudič je, če si prvič in če ne spredaj ne zadaj ne vidiš tekača. Kako naj vem, da rdeče puščice pomenijo tek trojk?! Na Golovcu pa je bila ena oznaka sploh v mojem mrtvem kotu - oznako moraš videt pred seboj, ne pa desno visoko na drevesu. Še dobro, da smo tam poznali pot. Naslednjič se bom založila z lastnimi napitki in geli, poti pa se bom, upam, še spomnila.

Ero, hvala, da si nam "pomagal" do nagrade za 3. mesto v kategoriji. Smo dobile vsaka en lep baf in še eno medaljo (enako )

[Maša]

Vsem iskreno čestitam, jaz sem se potrudila navijat v cilju! Tukaj pa je nekaj malega fotk!

Pa ena za okus (tri smejoče dame)



http://mega.moj-album.com/album/12075452/

LP, Maša

[Sebi]

Jap, hvala vsem za bučno navijanje (pri Zlati ladjici, Pii, Maši in vsem ostalim). Česa takega še nisem doživela. Prav tako kot sem prvič doživela, da so mi v cilju zaigrali himno. Neverjetno, vam rečem! To morate sprobat

[matjaz]

meni , erotu in draganu je vedno super