Zadnje novičke

[raziskovalec]

#5 kako kaj dober teden pred Radenci? Kaj se dogaja, kako kaže?

#5 ??? Tudi mene zanima. Boš tam? Gledal ali tekel??

[wxy]

Lep pozdrav.

Hja.. kar bom napisal se bo marsikomu zdelo nevredno odgovora, ali pa vsaj vredno posmeha, ampak tako je in nič drugače. Namreč, s prijateljem sem stavil da pretečem maraton, ker po moji (ZMOTNI!) oceni to sploh ni neki problem. To je bilo pred tednom dni... in bolj ko o tem razmišljam, težja se mi zdi naloga, a kljub temu ne bom požrl svoje besede, ampak zlaufal ta maraton, al pa crknil na pol poti. Vas, ki sodeč po prebiranju foruma, imate več oz. veliko izkušenj s takšnimi in drugačnimi teki, bi pa prosil za nekaj nasvetov. In sicer, udeležila se bova (prijatelj gre tečt z mano (oz. štratat, potem pa ga bom gledal v hrbet, pa še to bo dober rezultat, če ga bom imel sploh na vidiku!), s tem da se on že 4 mesece temeljito pripravlja!) maratona treh src, ali kako že, pač tega v Radencih. In ker je to nekje v sredini maja je le še dober mesec časa!!! Zdaj pa me zanima, kako se pripraviti, da bom vsaj po vseh 4-ih priplazil do cilja (ker odstop ne pride v poštev!!!)

Sem športnik že celo življenje (treniral smučanje (7 let) in košarko (8 let)), star sem 25 let, 180cm, 70 kg in igram 2x tedensko nogomet 2 uri, 3x tedensko košarko 2,5 uri, tu in tam grem smučat, kakšna odbojka, kolebnica in to je to... Tekal nisem nikol preveč rad a tudi temu bom naredil konec!! Je pa res da nisem vzor zdravega življenja - študent.

Kakšen trening si naj omislim?
Kaj naj jem in pijem na dan maratona in med samim tekom?
Kaj se da narediti proti krčem (tega me je najbolj strah, ker vem da psiha je na full, samo fizična moč... ne vem) med samim maratonom?
So kakšni triki, nasveti, pomoči, kako najlažje pretečt teh 42km?
Kakršenkoli drug nasvet zelo zaželjen...

Eni se mi smejte, drugi pa prosim pomagajte!!!

Lep pozdrav in se vidimo v Radencih!

No kako je šlo?

[dannae]

tud mene zanima kako je šlo? se da, al ne?

pozdravček
d

[INOT]

Vsaj napisal bi lahko tukaj, če je šel ali ne.
Mi butli mu pa dajemo še nasvete
F... joggerje...

[AVI]

Lep pozdrav.
.....a kljub temu ne bom požrl svoje besede, ampak zlaufal ta maraton, al pa crknil na pol poti......

...ker ni nič od njega....upam, da ga ni slučajno pobral na pol poti....

[mitjas]

V cilju ga po moje ni bilo, napisal da je star 25 let, kar pomeni da mora biti letnik 82 ali 83.
So bili pa samo 4 tekači s tem letnikom v cilju - prvi trije so med 25, četrti pa je tekel za nekoga iz Šk. Loke

[mateja.hribar]

Četrti tudi ni, četrti je v preteklosti že tekel maraton (www.ljubljanskimaraton.si). Torej...

... torej le ni tako enostavno.

Vaši nasveti bodo pa prišli prav mogoče komu drugemu, mislim, da vaš trud ni bil zamanj.


lp

[katrina]

Sem z zanimanjem prebrala celo temo...in že cela nestrpna pričakujem rezultat, da vidim če se da hitro pripraviti za maraton...pa ga žal ni So pa vsekakor uporabni nasveti, naj vam to ne vzame dobre volje za svetovanje še drugim.

LP

[grus]

Malo sem brskal po forumu in naletel na tole zanimivo temo/debato izpred parih let. Zanimiva se mi zdi, ker ima tale tip #5 veliko podobnosti z mano in mojo prvo udeležbo na maratonu (20.LM). No kakor koli epiloga žal ni bilo. Bom pa jas podal svojega.

Na 42 sem se prijavil iz trme, saj je kolega, ki nikoli ni bil nek športnik non stop ponavljal, kako se pripravlja na 21km. Sam pa sem mu govoril, da je brez veze dat 35€ za to, da tečeš 21km v gruči, da greš raje na 42, saj sem nekje slišal, da kdor lahko teče 21 lahko preteče tudi maraton. Pa je padla odločitev. Julija lanskega leta sem se končno brcnil v rit in plačal startnino za LM42km .
Pred tem sem se sicer že prej rekreativno ukvarjal z različnimi športi (kolo, tek na smučeh, plezanje, hribolazenje,…) vendar v veliko manjši meri kot uporabnik #5. Tekel sem nekajkrat mesečno, takrat ko se mi je pač ljubilo nekje do 10km. Ker do takrat še nisem tekel več ko 15km na enkrat, sem se pri drugih malo pozanimal o tem kakšna je situacija. Glede na to, da sem bil v dokaj dobri splošni kondiciji, in da je bilo časa do maratona še dovolj, sem si na koncu zadal cilj preteči pod 4urami.
Začel sem teči 2-3x tedensko 6-14km in počasi stopnjeval razdaljo. Vse je šlo po planu, in tudi kar dobro sem treniral. Na koncu sem že z lahkoto pretekel 17km, brez muskulfibra naslednji dan. Sledila sta avgust in september, ter zraven »lenoritis« (diploma, morje, hribi). Le redko sem se še spravil teč. Kondicijo sem »vzdrževal« zgolj z dolgimi hribovskimi turami. Bližal se je oktober in takrat me je zvilo. Treninge sem močno pojačal (dolgi teki, intervali, tempo), in bam v začetku oktobra sem fasal vnetje pokostnice. Vseeno sem nadaljeval z zelo lahkimi treningi do 14 dni pred maratonom ko sem popolnoma prekinil s tekanjem. Poizkušal sem kolikor se da pozdraviti nogo. 2dni pred maratonom sem nogo stestiral in ni bilo bolečine. V oktobru je bila najdaljša razdalja treninga 14km. Moram reč, da sem po tem teku že razmišljal da skenslam, pa sem si rekel kar bo pa bo. Takrat sem se tudi prepričal, da odstop ne pride v poštev.
Kljub temu, da sem noč pred maratonom zelo slabo spal, sem se na dan maratona počutil zelo dobro. Množica in navijači so me ponesli, da sem začel zelo hitro (prva napaka). Do 20km sem tekel brez težav, pojedel tudi 2energijski ploščici. Na 20km pa so noge postajale težje. Na okrepčevalni postaji so prvič meli tudi gele… Rekel sem si »o hudo, kva pa je to… kr gele lahko vzamem…« (druga napaka) Stisnil sem 2 pa še enga za v žep, tako kot Italijan pred mano. Že po nekaj minutah pa me je želodec opozarjal, da nekaj ni kul. Silio me je na bruhanj, vendar ni šlo nič ven. Zadeve so se sicer čez kakšen kilometer umirile. Od tedaj nisem več jedel, pil sem pa samo še vodo. Nekje do 30km pa kriza, za katero so mi vsi govoril, da nastopi in da je od tam samo še glava. Začelo se je poznati pomanjkanje km v nogah. Od tu pa do adrenalinske injekcije v centru Ljubljane, za kar so poskrbeli navijači in s tem občutek bližine cilja sem se res vlekel. Trend prehitevanja se je obrnil. Sedaj so drugi prehitevali mene. Najbolj sem bil fasciniran nad neko gospo, ki sem jo prehitel na vzponu iz Ižanke, potem me je pa kot za šalo prehitela na ravnini in ji nisem mogel sledit. Moram reč, da sem od 35km pa do zadnje postaje parkrat kr belo videl. V cilj sem pritekel povesm zakrčen s časom okrog 3h 37min. Sestra, ki me je čakala na cilju, je rekela, da me po gibanju ne bi prepoznal. Občutki so bili fenomenalni, kot da bi dobil olimpijsko medaljo. Utrujenost je bila pa taka, da sem se komaj spomnil, kje sem pustil kolo, s katerim sem prišel na štart. Sledili so trije dnevi takega muskulfibra, da sem komaj vstal iz postelje, okrog pa sem kolovratil s povsem iztegnjenimi nogami, šele čez dober teden sem bil v približno prvotnem stanju

Naučil sem se, da če si dovolj trmast in v dokaj dobri telesni kondiciji, dobro napaljen in nisi ravno dovzeten za poškodbe, se da 42km tudi z malo treninga preteči.
Letos tudi planiram udeležbo na maratonu (ja me je lani zagrabil tale tek). Sem se pa priprav lotil čisto drugače. Je bila ena šola dovolj…

Pa prijetno branje tistim, ki se bo ljubilo tele flance brat!

[StaraKost]

Lepo zapisano kot poduk, kako se ne sme delat. Jasno je, da se na trmo ali kad res to nujno moramo, da narediti še mnogo več kot preteči maraton. To so ljudje že mnogokrat dokazali. Vprašanje je, zakaj bi si to delali tudi takrat, ko to ni nujno potrebno in s tem po nepotrebnem riskirali poškodbe ali še kaj hujšega.
Na velike izzive se je potrebno ustrezno pripravit, ker tudi takrat ni lahko. Ker če nas takrat doleti kriza je vsaj telo bolj pripravljeno in obstaja dosti manjša možnost za kakšno neprijetno posledico.

Vseeno je smisel rekreacije, da ostanemo zdravi in nepoškodovani .

[enabena]

Ja, dobra zgodba. Ampak mene še vedno zanima, kaj se je zgodilo z začetnikom teme Ženska radovednost ...

[matej712]

Starakost vse lepo in prav, ampak včasih je treba stopiti iz cone udobja narediti kakšno 'neumnost' in malo 'uživati v matranju'. Modrost v starosti ne nadomesti norosti v mladosti. In človek ni nikoli prestar za kakšno 'norost'. Če bi se tekem udeleževali samo 100% pripravljeni, kdo bi potem pisal poročila maratonov, 100km in 160km tekem?

[StaraKost]

Ne govorim o coni udobja. Čeprav grem na "dirke" vedno primerno pripravljen, nikoli ne tečem v coni udobja .
In še to. Takrat, ko sem dosegel najboljše čase, sem ponavadi trpel najmanj .

[davidkopic]

Ne govorim o coni udobja. Čeprav grem na "dirke" vedno primerno pripravljen, nikoli ne tečem v coni udobja .
In še to. Takrat, ko sem dosegel najboljše čase, sem ponavadi trpel najmanj .

Jaz sem ob svojem rekordu na maratonu hodil skoraj cel kilometer...