Zadnje novičke

[vencelj]

Bravo, samostojni, za res pravo, fer potezo! Hvalevredno!
lp, vencelj

[wxy]

Samostojni in mlajši tekač si zaslužita medaljo za fer play, vsaka čast!

[Sončka]

Hoj,

Samostojni, res vsaka čast. Mislim, da bi se vedno našel nekdo, ki bi ti pomagal, če bi se tudi tebi kaj takega zgodilo. Vsi pač ne morejo naenkrat pomagati. Naj povem, da sem tudi sama želela zadnja dva kilometra pospešiti, pa se mi je začelo malce megliti in sem odnehala. Rezultat pa res ni tega vreden, pa tudi sama nisem Helena Javornik
Cel dan je bil pravzaprav kot en privid. Začelo se je že ob 4 zjutraj, ko se je bilo treba odpraviti na avtobus. Na avtobusu je bila prižgana luč, ki je bila malce moteča. Obivankenobi je sicer pomirjevalno šepetal, a vseeno so luči zmagale in nisem mogla zaspati.
Potem smo prleteli v Radence, se začeli pripravljati na tek in že leteli na štart.
Raziskovalec, Laufer, MojcaZ in jaz smo imeli izdelano neubranljivo taktiko, ki pa se je razpočila kot milni mehurček, ko sem začela 5 min. pred štartom brezglavo iskati stranišče. Ostala sem brez partnerja med tekom in brez prijetne družbe ter se na pot podala popolnoma sama, tako da zelo dobro razumem Mašine občutke.
Do 4 km sem se jezila, bila zmedena in hotela že odnehati, potem sem ze zbrala in tekla, kot švicarska urca. He he.
Ja, Klopotec, lepo sva skupaj odtekla par kilometrov.
Srečala sem veliko TF-jevcev. TF
Konec e bila res ena sama kalvarija. Kot sem že omenila, se mi je malo tudi vrtelo... A prišla sem do konca
Potem kosilo in kopališče.
Pa pot domov.... Obivankenobi je zopet šepetal, a sem mu tokrat raje prisluhnila. Mah, heca je bilo res veliko.
Res vas je bilo vse skupaj lepo videt.
Uživajte še naprej,
Irena

[raf]

Po teh slikah sodeč sem imel včeraj jaz , kot totalni začetnik na teh 21-seticah srečo, da sem jo odnesel samo z bolečimi mišicami in bodo po parih dnevih masaže zginile sameod sebe.

[vencelj]

Tole je mal mimo teme, pa vseeno: včeraj sem v Radencih spoznal kar nekaj forumcev, poleg "avtobusarjev" še semjula, Uroša Sobočana...(največja past naštevanja je v tem, da jih vedno nekaj zgrešimo, zato ne bom nadaljeval). Sem pa malo prej med prebiranjem foruma ugotovil, kdo je samostojni . Še enkrat, za fer potezo!
LP, vencelj

[Vreme]

...sem v Radencih spoznal kar nekaj forumcev,... Uroša Sobočana...(največja past naštevanja je v tem, da jih vedno nekaj zgrešimo, zato ne bom nadaljeval).
LP, vencelj

Res je, Uroš je bil že na Sladkih6

[ZHAK]

Tako kot večina ostalih se tudi sam ne morem pohvaliti z rezultatom. Nasprotno, to je bil z naskokom moj najslabši mali maraton. Prvi kilometri so bili po načrtu, tam nekje na petem km pa sem začutil, da sonce le ni dodana vrednost teka, ampak moj največji nasprotnik. Pa sem se kljub vsemu še uspešno spopadal s progo, vremenom, vročim asfaltom, na trenutke tudi s samim seboj. Nekje na osmem km so me dohiteli Pegaz & co. katerim sem z varne razdalje gledal v hrbet do 11km. Potem se je pa začelo. Prva huda kriza, ampak na taki razdalji je to nekaj normalnega. Pa po 12 km za kakšni 2 minuti tek spremenim v hojo. Nadaljujem s tekom. Dohiti me Helena in skupaj nadaljujeva. Izmenjava nekaj besed in ko mi pove, da je njena tekma za en krog daljša od moje, jo po moško spustim naprej. To pomeni, da sem upočasnil tempo, nakar me dohiti Tadeja in mi daje vzpodbudo naslednja dva km. Pa se mi je zdelo, da sem tudi zanjo prepočasen in da lahko gre naprej, bom šel že svoj tek do cilja. Pa mi tako nekje med vrsticami da vedeti, da pravzaprav sama rabi nekoga, ki diktira tempo. In se zmedem. Vesel, da izžarevam še toliko energije, pa zaskrbljen, ker tega niti najmanj ne čutim. Na hitro se zmeniva, da greva skupaj do cilja. Po 16km ura kaže realne možnosti za čas pod dvema urama, tak tempo do 20, pa malo pospeška v zadnjem km. Zmota! Tempo je padal, oči so gledale, kje je kakšna bližnjica do cilja, pa nič. S težavami se približujeva cilju, korak pospešiva šele zadnjih 100m. 20m pred ciljem slišim napovedovalca, kako izgovarja moje ime: v cilj prihaja tudi ...... Čas 2:04:49. Občutek razočaranja nad rezultatom in veselja, da je vsega konec. Končno. Par minut kasneje že delam načrte za naprej.

Organizatorji si zaslužijo pohvalo tudi z moje strani. Vsaka okrepčevalnica, vsak tuš, vsaka kapljica vode je padla na plodna tla.

[vencelj]

...sem v Radencih spoznal kar nekaj forumcev,... Uroša Sobočana...(največja past naštevanja je v tem, da jih vedno nekaj zgrešimo, zato ne bom nadaljeval).
LP, vencelj

Res je, Uroš je bil že na Sladkih6

Točno, to vem tudi jaz, ampak takrat sva bila očitno na različnih tirih, da se v vseh tistih urah nisva seznanila. Takle mamo.
lp, vencelj

[Puskin]

Čau!

Odteku svoj prvi in najtežji maraton, nisem vedu točno kaj naj pričakujem in kako se bo vse skupaj odvilo sam vseeno ciljal na čas 3.30. Prvi krog sem sicer teku nekje po planu vendar mi je šlo težje kot sem pričakoval, tudi pulz sem imel višji kot običajno za tak tempo. V drugi krog sem šel kr malo z strahom, nekaj k temu so pripomogle tudi sirene rešilcev. No do 28km je še šlo pol pa vedno večja kriza, pri 30km sem že skoraj obupal, ko sem pomislu da je pred mano še 12km, torej dobra ura teka, bi se narajši ustavil in zjokal. Začele so se bitke v glavi, s pozitivnimi misli sem se spodbujal kolikor se je dalo, korake sem skrajšal, tempo je pa itak drastično padu. Na okrepčevalnicah sem začel jest limone in več pit, verjetno sem bil kr dehidriran...še dobro da so bile tako pogosto postavljene. Ker par sto metrov pred mano in za mano ni bilo nobenega tekača sem se počutil kot da sem sam na progi, kar mi je še otežilo zadeve. Zato sem pa bil vsakega navijača še bolj vesel. Tako sem premagoval meter za metrom in uspelo mi je pretečt do cilja
Čas pa dobrih 9 minut slabši od načrtovanega, vseeno zadovoljen

No kot pravijo: bolečina mine ponos ostane!

Čestitke vsem!

[damajanty]

samostojni vsaka čast, da si pomagal so tekaču v njegovih najhujših trenutkih, ne razumem pa tekačev, ki so odhiteli mimo njega. Ali so tako šprintali, da ga sploh niso opazili, ali pa jim je bilo prav vseeno kaj se dogaja okoli njih. vsekakor upam, da je bilo tisto prvo, saj nikoli ne veš kdaj boš sam potreboval pomoč.

Ja, sem bla ena tistih, ki smo tekli mimo... vendar sta bila pa takrat že oba požrtvovalna tekača poleg njega. Pa tudi, če ne bi bilo še nobenega, ga ne bi mogla sama podpirat, ker bi potem lahko oba skupaj padla. Bi prosila koga močnejšega za pomoč. In ne, ne bi mi bilo vseeno, saj je vsakič hudo, kadar rabiš pomoč. Tudi jaz sem se nekoč vlekla skozi radensko 21-ko 3ure!, ker se mi je zaradi preveč suhega sadja pred štartom obračal želodec. Moja postojanka je bila skoraj za vsakim grmom. Bilo je hudo, kot da bi umirala (sem bila preponosna, da bi prosila za pomoč).

Ta tekač vama je gotovo hvaležen (če se je zavedal), pa tudi reševalcem in ekipi na cilju.

[Uroš Sobočan]

...sem v Radencih spoznal kar nekaj forumcev,... Uroša Sobočana...(največja past naštevanja je v tem, da jih vedno nekaj zgrešimo, zato ne bom nadaljeval).
LP, vencelj

Res je, Uroš je bil že na Sladkih6

Točno, to vem tudi jaz, ampak takrat sva bila očitno na različnih tirih, da se v vseh tistih urah nisva seznanila. Takle mamo.
lp, vencelj

Da Vencelj to sem bil jaz... Hvala za tako lep sprejem v cilju, kajti počutil sem se res ponosno po prvi uradni 42-ki (ta mesec za mano 283 km). Res nam je zelo zagodlo vreme sicer pa je to značilno za prekmursko ravnico...vročina in veter...
Že na samem cilju pa me je prijetno presenetil Vreme.
Ja lansko leto se nismo najbolje spoznali na Sladkih6 ker sem bil "nov" med starimi mački in znanci, zato pa bo letos tolko boljše in bomo še kako več rekli kajti že se neizmerno veselim letošnje prireditve.
Hvala še enkrat vsem!

[Vladek]

SEMJUL HVALA ZA PIR NA CILJU!!!!

H V A L A!

Po štirih urah in dvajset minut teka (izboljšan PB za celo uro v pozitivno smer urinega kazalca) ja pasal, verjemi.


hvala, hvala, hvala

lp

[MojcaZ]

Končno, zdej pa dela http://mojca-zgonc.moj-album.com/

Se opravičujem za "neznanje"

LP, Mojca

[ZdravkoC]

Evo, še moje slikice.
Upam, da bo delalo http://album.slikomat.com/index.php

Super, daj nam še geslo

[ZdravkoC]

Ne morem si kaj, da ne bi napisal kratkega sporočilca.
Imam grenak občutek, ker nisem izpolnil pričakovanega . Tudi če pogledamo čas zmagovalca maratona, ni ravno Kenijski. Znanci in prijatelji, ki so tekli ta dan v Radencih, so pogoreli za okrog 15 minut na maraton, torej smo si delili zelo podobno zgodbo . Okoliščine so bile takšne, da se ni dalo bolj. Ko sem tekel proti vetru v drugem krogu, sem si govoril »pa kaj, saj ne tečeš prvič na Pohorje, danes je pač malo bolj strmo«. Primernejše primerjave nisem našel. Dodatno me je oviral balonček, katerega sem vlekel oba kroga s seboj in se mi je strgal dobrih 200 m pred ciljem. Vesel sem, da mi je vso pot delal družbo tudi Tole, ki je prav tako zadnjih 200 m ftrgal naprej. Čeprav v vsem tem času maratona s Toletom nisva ravno veliko klepetala, mi je bil velika opora.
V cilju sem se prilepil za Semjulov bife in mi je prav žal, da ne vem, kje ste se forumovci potikali. Eni ste se celo kopali. Pogrešal sem vas pri sodčku.
Eto toliko … ja, maraton je bil primerljiv s Podgorico 2006, kjer je bilo brez vetra, a 31 stopinj C. Vsem sodelujočim pa