Zadnje novičke

[samostojni]

Klatež pravi
"Ker je bila v bližini okrepčevalnica, sem zaklical naj pokličejo prvo pomoč.
Ni pa mi bilo jasno, zakaj se niste ustavili ampak ste nadaljevali s hojo proti cilju.

Žal je tudi to del maratonov..."

To je pa v tistem trenutku blo .....čudno vse skupej, sva še malo govorila in sem ga spodbujal, da če je do tukej pritekel... bi pa morebiti še do cilja,,, se tko na hitro odvijajo zadeve, da niti ne pomisliš na vse, kar bi v istem trenutku, ko bi bil spočit in na tem mestu, naredil bolj pravilno
No po slikah sodeč tudi kakšnega prostora tam pri cesti ni blo (v tistem času se okolice sploh nisem dost zapomnil, ker misliš le kako se bi to rešilo), tako da smo ga malce naprej pri nekem bifeju poležali (pri znaku za krožišče mislim da je bil), pol se je pa zadeva uredila.

Je kdo kdaj o tem premišljeval med tekom naprimer....kaj pa če...??Kako bom reagiral...???? Kaj naj storim oziroma kaj moram storiti, ko se zgodi...????

Preverite/mo recimo svoje znanje iz prve pomoči???
Kaj storiti če je infarkt, šok, sončarica, dehidracija, epileptični napad......pa še kaj se najde lahko...
Še znamo poiskati rešitev.
Na nepredvidene dogodke se je težko pripraviti, ker v bistvu ne pričakuješ kaj podobnega, če pa že o tem razmišljaš, se pa vsaka situacija od dane definitivno razlikuje in je potrebna pravilna odločitev v danem trenutku in situaciji, ki se potem lahko še spremeni, ti pa nimaš vsega na voljo, da bi pomagal, pa tudi vsega se takrat ne spomniš, "ker ne treniraš takih zadev"

U glavnem, dobro se je stvar končala, to je najpomembnejše.....

Hvala za vaše pohvale in tebi Klatež za slike..... da si ogledam, ga še kje srečam pa pozdravim mogoče....

Lahko noč oziroma lep delovni teden vsem.

[vencelj]

Tako je pač življenje: velikokrat se znajdemo v določenih situacijah, ko je treba hitro odreagirati. Vsak stori tako, kot se mu takrat zdi najbolj pametno, šele kasneje, ko imamo čas za razmišljanje, se nam porajajo vprašanja, zakaj tako in ne drugače, pa tudi ideje, kaj bi lahko v resnici storili, pa nismo. Kasneje je lahko biti pameten...
lp, vencelj

[kustus]

LP

Bravo samostojni to pa je plemenito delo.

[Nadj@]

CIAO

Tokrat zopet strahoviti pogoji, vroče da te kap. Te kar strese ko vsake toliko slišiš rešilca ki gre po iznemogle sotekače. Bravo samostojni to je za v poduk vsem nam.

[spela*]

Je kdo kdaj o tem premišljeval med tekom naprimer....kaj pa če...??Kako bom reagiral...???? Kaj naj storim oziroma kaj moram storiti, ko se zgodi...????

Upam, da je s tem tekačem že dobro. Lahko bi pa res imeli kakšno izobraževanje na to temo. Na kakšnem teku, recimo? Kot spremljevalni program. Ker ravno to je ... kot si napisal, se je vse zgodilo zelo hitro. Se mi zdi, da nas večina ni najbolje poučena o tem, kaj vse se lahko zgodi, kako prepoznati znake in kako ukrepati, če se to zgodi meni ali nekomu drugemu.

[Obivankenobi]

Ja, moj tretji nastop v Radencih mi bo po marsičem ostal v spominu, o prekratkem spanju pred tekmo, vstajanju 3 ure pred kurami, pestri ter zabavni vožnji z TF busom v v odlični družbi do Radenc in nazaj, teku oziroma hoji na polmaratonski razdalji, spoznavanju novih članov in bodočih članov TF- ja pa še kaj...
Ker sem v teku bolj tekmovalno usmerjen in ker zopet nisem tekel po svojih pričakovanjih na polmaratonski razdalji (ja, v zadnjem obdobju neverjetno napredujem na razdaljah do 10 km ter nazadujem v polmaratonu, kar se mi po svoje zdi neverjeten fenomen, saj v teoriji piše, da izboljšanje rezultata na 10 km prinese tudi izboljšanje na 21km, vendar pri meni očitno ni tako...), če seveda odmislim vroče vreme ter veter, ter že vnaprej vzamem v zakup nekaj minut je več kot očitno, da moram pri treniranju nekaj spremeniti...
Mogoče se komu zdi tole moje jamranje, še posebej tistim, ki so tekli na polmaratonski ali maratonski razdalji smešno oziroma pretiravanje, je pa dejstvo, da je bil to že moj tretji nastop zapovrstjo na tej razdalji, ki ga nisem pretekel v enem kosu in tokrat sem dosegel kolikor toliko kulturen rezultat verjetno po zaslugi sladkornih kock, ki sem jih topil v ustil v velikih količinah, očitno delam samo še na cuker ,
Ne glede na moje težave, pa sem po štartu veselo sledil bobru, ki je prve kilometre tekel zelo hitro , no, nekje na 8. oziroma 9. kilometru sem ga vseeno dohitel oziroma prehitel, vendar je bilo to kratkotrajno saj sem iz minute do minute izgubljal hitrost ter se na koncu ustavil ter počasi nadaljeval z hojo , bobr se je takoj izgubil v daljavi in jaz sem začel razmišljati o odstopu, vendar sem na mojo srečo kmalu prišel do postojanke se osvežil z vodo, pojedel nekaj banane ter sladkornih kock, naenkrat zopet začutil energijo in začel teći, vendar kamalu zopet agonija, zopet hoje, zopet postojanka, zopet tek, vso to vajo sem skupaj ponovil vsaj 3- krat, na 17. km sem zbral še zadnje atome moči in začel zopet teči kot utrgan, tako, da sem kmalu bobra zopet ujel in ga 2km pred ciljem prehitel , zadnji kilometer zopet težave, vendar sem se predvsem z močjo voljo le nekako privlekel do cilja in ugotovil, da je bil to eden mojih najtežjih tekov do sedaj, saj sem bil popolnoma zdelan...kmalu se je pojavil bobr in sem hitro izvedel, da sam ge prehitel samo za 20 sek, tako, da bobr , očitno je samo še vprašanje časa, kdaj me boš prehitel na 21 km razdalji...
Po teku je sledil počitek, preoblačenje, tuširanje v vojaških šotorih, tako, da vojski , kosilo v hotelu, malo pančkanja v avtobusu ter odhod domov, ki se je za moje pojme kar malo zavlekel, upam, da bomo naslednjič kaj prej imeli odhod proti domu...Hvala vsem za dobro družbo, bobru za pobiranje prijavnin, bojanum za organizacijo prevoza, MarP-u za gel pred tekom...
Čestitke vsem medaljistom ter vsem, ki ste pretekli katerokoli razdaljo...


Lp!

[bobr]

Je kdo kdaj o tem premišljeval med tekom naprimer....kaj pa če...??Kako bom reagiral...???? Kaj naj storim oziroma kaj moram storiti, ko se zgodi...????

Upam, da je s tem tekačem že dobro. Lahko bi pa res imeli kakšno izobraževanje na to temo. Na kakšnem teku, recimo? Kot spremljevalni program. Ker ravno to je ... kot si napisal, se je vse zgodilo zelo hitro. Se mi zdi, da nas večina ni najbolje poučena o tem, kaj vse se lahko zgodi, kako prepoznati znake in kako ukrepati, če se to zgodi meni ali nekomu drugemu.

Ali pa če imamo kak tečaj na to temo ob naslednjih TF dogodkih kot so piknik (ki ga itak že nestrpno čakamo ), taetova saomoobramba, novoletna zabava itd...
Samostojni: kapo dol!

[Classix]

@ samostojni...vsa čast in kapo dol pred tvojim plemenitim dejanjem. Med svojim tekom in ob zvokih siren sem se tudi sam vprašal, kaj se dogaja in kaj storiti če te doleti. Tudi sam sem nekje na osmem kilometru moral izgledati precej ubogo, saj me je prijazna tekačica vprašala, če morda potrebujem kaj sladkega...kilometer dalje, sta se pred menoj ustavili dve dekleti. Eno so matrali krči in tu sem se jaz ustavil in vprašal če lahko kako pomagam...takšna dejanja dajajo besedam ''fair play'', pa čeprav se po večini uporabljajo v drugih športih, pravi pomen. Še enkrat...vsa čast tvojemu dejanju!

LP
Matjaž

[dexi27]

Najprej vsem čestitke, ki ste odtekli kero koli razdaljo v Radencih.
Jaz sem letos izpustil to prireditev, zaradi službenih obveznosti, saj sem tekel maratona na policijskem svetovnem prvenstvu v Siofoku, to je ob blatnem jezeru na Madžarskem, tako da mi je popolnoma jasno v kakšnih pogojih je bil tek organiziran, saj je bilo na Madžarskem podobno, če ne še za kako stopinjo bolj vroče in pa tudi zelo vetrovno.

Čestitke še enkrat vsem

[klatez]

Dexi27, kje pa je poročilo iz Madžarske?

Čakamo...

[spela*]

Ali pa če imamo kak tečaj na to temo ob naslednjih TF dogodkih kot so piknik (ki ga itak že nestrpno čakamo ), taetova saomoobramba, novoletna zabava itd...
Samostojni: kapo dol!

To bi bilo res dobro, ja.

[dannae]

Prvi odstop v tekaški karieri je bil prava odločitev.

za to pa mislim, da je potrebno veliko poguma in samodiscipline. si mi dal za razmišljat. nisem prepričana, da bi bila jaz sposobna odstopit prej, ko bi se že po vseh štirih vlekla... vidim, da imam še veliko stvari za premislit in poštimat... hvala za tole izhodišče... razy kapo dol.

pozdravček
d

[metkamarjetka]

ja, mučnih je bilo teh 10 (10 km) ......

zato: bravo vsem, seveda ste CARJI tisti, ki vam je uspelo 42/21

samostojni: plemenito!!!!! takih ni veliko

na teku radencih sem bila prvič, zato nisem vedela kaj naj pričakujem. imela sem občutek, da bo easy (kot ste mi nekateri napovedali - brez vzponov, ravnina....). ja, ja.... že sam začetek je napovedoval pestro dogajanje. že ko sem se ogrevala, me je rahlo bolela peta na notranji strani noge, vendar si nisem vzela kaj dosti v mar. sonce in močan veter tudi nista obetala kaj dobrega. nisem mogla verjeti, da sem že od samega začetka, pa do konca imela pulz skoraj 180 nekje do polovice proge je bilo še kar nekako, ko smo zavili na gozno pot, pa me je peta vse bolj bolela. seveda sem se ustavila ob vsaki okrepčevalnici, če že nisem pila, sem si z vodo vsaj osvežila obraz. najbolj je prijal tuš, ki so ga prijazni domačini postavili kar na hišnem dvorišču . dva km pred ciljem me je peta že tako bolela, da mi je na vsake toliko iz grla ušel glas, kot da bom spustila dušo . če ne bi mož tekel zraven mene (hvala mu ), bi verjetno v cilj prav počasi prišepala (če sploh)....
tik pred ciljem dohitel (in prehitel) prvi paraplegik, se mi je odvrtel film: daj punca, njega poglej!!! njega poglej!!!! , sem stisnila zobe in pritekla v cilj s časom 58:05 ntto. to je bilo sicer cca 2 min pod mojim pričakovanjem , vendar šele sedaj vidim, da je kljub vsemu zame zelo dober rezultat.
otroka sta med našo tekmo pridno čakala v organiziranem varstvu in se prijetno zabavala. in si zaslužila vsak eno medaljo - eden očijevo, eden mamičino
naj omenim še, da sem videla kar nekaj Vas TF-jevcev : Inot-a tik pred štartom, Corny in Sončko tik pred ciljem..... pa še enih par, katerih nisem uspela razbrati imena.

ŠE ENKRAT: BRAVO ZA VSE!!!!!

p.s. moja kilometrina za ta mesec je ŽE izpolnjena, ker sem do nadaljnjega ba prisilnem dopustu

[spela*]

Ampak včasih pač pride tudi tako in grem z optimizmom naprej!
Sem pa vesel za svojo varovanko, ki je uspešno pretekla svojih prvih 10km in bi ji čestital ob tej priliki!

Šele zdaj sem videla tole sporočilo ...
Hvala, hvala, saj veš, moja desetka je tudi tvoja.

[Maša]

Tudi sam sem nekje na osmem kilometru moral izgledati precej ubogo, saj me je prijazna tekačica vprašala, če morda potrebujem kaj sladkega...

LP
Matjaž

Si ti tisti, ki je rekel "Ne, hvala, mam gel s sabo? "