Zadnje novičke

[garač]

Tema je sicer zašla na stranpot, zadnji prispevki bi se lahko obdelali tudi v drugih temah, pa vseeno samo en kratek nasvet: zmernost, potrpežljivost, brez pretiravanja, ki te lahko kaj hitro vrne tja, kjer si bil- ne le na začetek ampak v fazo odločanja, ali sploh začeti. Negativna izkušnja, do katere te lahko pripelje začetniško pretiravanje, s sabo pa pripelje poškodbe...je vse prevečkrat vzrok, da se pravi zečetek zamakne še za "nedoločeno" obdobje leta...dveh
Samo ne pretiravat, vse ob svojem času!
In če smo ravno v "maratonski" temi, jaz sem za prvega rabil...tam nekje okrog 12 let. Popolnoma jasno mi je, da ga brez še danes ne bi bilo. Sedaj sta dva...Pozitivna energija tekaških navdušencev, neverjetnost pretečenih kilometrov TF ultrašev, ki da misliti- zakaj pa ne, ljudje smo vendarle prilagodljivi, ja, kjer je volja, tam je pot...
Poslušati svoje telo. Karkoli počneš, vse po občutku, predvsem pa postopno. Vsaka bližnjica se sprevrže v najdaljšo pot, ki te v skrajnih primerih do cilja sploh ne pripelje...
Tole bi pa vse skupaj šlo že tudi v moja "razmišljanja"

lp, vencelj

Vencelj...hvala za takšne medvrstične napotke ...brez in takšnih razmišljanj...tudi mene ne bi bilo med aktivnimi...in kaj vse bi zamudil...gremo počasi naprej...tudi najdaljši tek se začne s prvim korakom....

[_mt_]

Carlito ter vencelj hvala za napotke. Za ta rezultat praktično nisem treniral nič, oziroma sem tekel 2-3 na mesec. No drugače pa redno treniram rokomet, tako, da so me ti treningi rešili pred slabšim rezultatom. Sedaj pa se mislim še bolj posvetiti teku in seveda izboljšati rezultat.
lp

[pershing]

PA NAJ SE OGLASIM TUDI JAZ. BOLJE POZNO, KOT NIKOLI!!! ČESTITKE VSEM SOTRPINKAM IN SOTRPINOM NA VSEH RAZDALJAH. HVALA PETRCI ZA POHVALNE BESEDE. TO NI BILO ŠE NIČ, OBLJUBIM PA DA SE OB NASLEDNJEM DOGODKU POTRUDIM Z NEKAJ VEČ ŠTOSI IN POSLEDIČNO SMEHA.

S TEKOM GLEDE NA RAZMERE ZELO ZADOVOLJEN, Z DRUŽBO TUDI. MOJA PRIPRAVNICA DITKA JE KAR NAVDUŠENA IN OBLJUBLJA, DA SE NAM ŠE KDAJ PRIDRUŽI...


UŽIVAJTE, SE VIDIMO KMALU

[ZdravkoC]

...S TEKOM GLEDE NA RAZMERE ZELO ZADOVOLJEN, Z DRUŽBO TUDI...

Evo, tako se začne. Zadovoljuješ se stekom, s pripravnico pa se družiš
Sem pogrešal kar neka starih forumovcev v ciljnem prostoru, kjer je Semjul točil za rojstni dan "zlatega nazaj počesanega kozla" iz zelenega 20 litrskega sodčka. Ne vem kam ste se zavlekli vsi stari prijatelji

[veter v laseh]

Tole poročilo maraton v Radencih je čakalo name že nakaj časa.

Zgodnje vstajanje in priprave me niso pretirano motile, saj sem tega že vajen. Med pripravami sem pomislil na bobra, ki mi je že med dogovorom za prevoz, dan prej, ponudil pomisleke o zgodnji in rani uri. Med njegovimi pripravami zjutraj začnem z zajtrkom, ki ga nisem jedel tako zgodaj in v takšni obliki in količini že dolgooo ne.

V glavnem štoparja poberem in se odpeljeva do parkirnega prostora v Tivoliju, kjer opaziva že družbo. Le nekaj manjka. Avtobus seveda. Med čakanjem pojem zajtrk do konca, se pripelje avtobus in prične se posedanje po sedežih in odlaganje opreme. Končno se odpeljemo proti Radencem. Med potjo se pokaže sonce, družba je vesela in zgovorna. Pričnejo se tudi prve težave z mehurji. Po praznenju mehurjev nadaljujemo z vožnjo do Ptuja, kjer obiščemo še manjšo cerkev - nato pa spet nadaljujemo v smeri Radencev. Levi in desni ovinek se izmenjujeta, hribčki in dolince prav tako.

Prispemo v Radence, kjer ugotovimo, da smo še zelo zgodnji. No, MatjažV ni bil takega mnenja, ko je poskusil priti do štartne številke. Kljub zgodnji uri pa ugotovimo, da bomo z iskanjem parkirnega prostora in manevri voznika avtobusa, kaj kmalu predaleč od štartnega mesta.

Po najdenem parkirnem mestu, se pričnejo priprave, preoblačenje in prva iskanja primernega kotička, hiške,...

Kaj kmalu je nekaj minut do štarta, zato se zrinem do štartnega prostora kjer srečam še nekaj znanih obrazov. Sledi štart in dober tek do 7 km, kjer ugotovim, da se v trebuhu nekaj kuha. Zataknilo se je med grlom in pasom. Tudi pitje vode in prva počitniška hišica ob poti ne pomaga. Zvija me in zvija. Potem pa še ta sonce in veter, ki me motita kljub temu, da do tega dne nisem imel nobene kape - tega dne pa kar TF kapo. V glavnem zadeva se ne premakne nikamor, moj tek pa je čedalje bolj Sizifovo delo. Trebuh pa še zmeraj nič, ne bruhat ne srat, nula. Upočasnim tek, kmalu zatem po nekaj kilometrih pričnem hoditi, nato spet pospešeno teči, hoditi, teči in hoditi, nakar spet pričnem neprekinjeno teči. In ko tako tečem, mimo mene pritečeta Laufer in MojcaZ, ki mi ponudita pomoč in ritem. Z njuno pomočjo pospešim in sledim njunemu ritmu tiste zadnje kilometre v cilj. Hvala vama.

V cilju kot da ni nič. Pijem, jem. Opravim potrebo - konec težav. Nato se z družbo odpravim do avtobusa, ko me prime krč v desni stegenski mišici - kamor med razen dve noči prej že ni lep čas. Mišico zategnem in krč popusti. Konec težav. Pri avtobusu se spočijem, dolivam vodo, poskušam različne vrste peciva in tort. ODLIČNO. Sledi podelitev medalj, kosilo in sprehod čez prireditveni prostor in stojnice. Obvezno še sledijo čevapi.

Ogledam si še tek otrok, nato pa se počasi odpravljamo do avtobusa, kjer dočakamo še zadnji tek dneva - Tini : BojanM. Med vožnjo sledi še preštevanje moštva in prtljage . Potem pa nadaljujemo proti Ljubljani, kjer se po prihodu ločimo.

Čestitke vsem udeležencem maratona v Radencih, ne glede na njihove dosežke. Iz lastne izkušnje, ki sem jo doživel, menim da je v vsakem slabem tudi nekaj dobrega - na napakah se učimo, ne na zmagah.

Prav tako hvala za prijetno družbo , organizatorju prevoza BojanM, računovodji bobru, prav tako zahvala Lauferju in MojciZ, ki sta me "vlekla".

Sicer pa sem rabil nekaj dni po maratonu, da sem se tako fizično kot psihično sestavil.

[bojanm]

Ni bilo lahko,toda ne tako teško,
da nam nebi bilo lepo!
Vsi nasmejani.

[RoKo]

Priznanje in revija-prispelo danes.

[garač]

V reviji ponudba zanjo in zanj od 25.5. - 22.8.2008 po zlo ugodni ceni...