Moj gorski tek èez Pohorje na dan Gorskega teka ZM
Na dan 7.gorskega teka ZM sem zlorabil 10-letnico dogodka, na katerem je padla ideja o gorskem tekmovalnem dogodku èez Pohorje- prvo preèenje Pohorja v enem dahu in s startom in ciljem v dnevni svetlobi.
Ideja mi je bila da še enkrat poskusim ponoviti uspeh pred nekaj leti v zasedbi Zvone in moja malenkost ko je v 30urah bil iz Maribora dosežen Maribor v pešadijskem stilu s preèenjem Dravograjskega mosta preko Drave in povezavo obeh sosednjih masivov Pohorja in Kozjaka.
Status: spet nisem uspel.
Hvala Zvonetu, da me je praktièno spremljal vso pot po mobilcu in držal vzpodbudo.
Sicer pa je zadeva šla tako nekako.
1. Èetrtek pred štartom
Psihologija zadeve se je pokrila s pesimizmom zaradi vremena i tudi vremen skenapovedi. Vendar zveèer grem pripralvjait palaèinke za na pot ter nekaj sadja in operem Camel Back ter nahrbtnik.
POZOR! Nekdo je pred èasom spraševal kako oèistiti meh Camel Backa zaradi plesni ali vonjav ali bakterij. Rešitev: 30% H2O2 ali vodikov peroksid po domaèe. Ampak paziti , da ne pride v stik s kožo - peèe.
Še eden koristen izplen spozanj iz podroèja veganske prehrane , sicer pa tudi praksa pranja vinskih sodov
.
Petek zjutraj vreme niè kaj obetavno ampak odloèen da se zadeve lotim.
In samo, da sem že na terennu bilo kakšen bo izzid.
V dilemi ali se postaviti na start v tekaškem stilu ali trekking stilu sem se odloèil za trekking stil : po domaèe povedano prpa.
Druga odloèitev ali startati èez Kozjaški masiv in potem v soboto se nekak dokopati do tekaèev ali pa po meni prijetnejši varianti ( paè vsi poskusi . dosedanji 4 poskusi so bili v smeri Pohorje - Kozjak ) najprej Pohorje in potem Kozjak.
Odloèitev sem se za drugo - zopet prpa...pa ne vem zakaj.
V mislih sem imel prièakovanje gršega dela poti na Pohorju in potem lepši del poti Kozjak . Dodatno me je ta scenarij vzpodbujal zaradi lažje smeri Dravograd-Košenjak - Pernice - Bistriški graben - Radeljski potok.
Torej ob 12h sem le uspel startati po jutranjem protokolu nabave sveže regeneracijske prehrane za nedeljo zjutraj.
Nahrbtnik na rame z nekaj majic, rezervnim setom tekšakih dolgih hlaè, nogavic, spodnjega perila, 3l Camel Back.om, škatlo sadja ( ananas), 7 nejajènih palaèink ( 4 melaso, 3 s kalèki ) ter tudi palice. Da tudi palice na katere gledam tako kritièno na SAMu in še na kakšnem dogodku. Paè prpa zaradi blata. Obul sem si trekking visoko obutev misleè da bom ostal na suhem ( tista obutev, ki mi jo že ZdravkoC na zimskem preèenju tako rahlo s pridihom dvoma oznaèil, da itak ne zdržijo vlage ). Potem pelerina in èez tekaške dolge hlaèe še poliamidne hlaèe za dež ( v nahrbtniku ).
In malo šmrc šmrc, ker se s to potezo odpovem prviè od dogodka pred 10leti da ne sodelujem na gorskem teku ZM.
Èez Betnavski gozd, do spomenika Talcem ter po poboèju v smeri Bolfenka oz. apartmajev za hotelom Bellevue.
Nekaj jasnine v smeri trgovskih centrov ( tabla BauHaus ).
Strategija mi je bila, da se do Peska ogrevam in hanim energijo za pospešek za soboto in morda za èez noè èe bo deževno.
Pred Arehom me ujame prvi naliv ampak ni krize.
V Ruški koèi preobleèem majico in se naštimam za dež.
Pelerina ter waterproof hlaèe èez tekaško opremo.
Nadaljujem proti Šumiku ( ampak ne po cesti kot teèe gorski tek paè pa po markaciji ). Pogled je bil prekrasen kot smo ga pred desetletiji bili vajeni na Pohorju...vsepovsod voda: Kaj mi potok žubori, ko po kamnih skaaaèem...
Vzpon iz Šumika proti Pesku je bil pospremljan z še enim nalivom sicer pa brez psoebnosti.
Aha POZOR! Tik pred Peskom kjer je pred nekaj let ena svežejša markacija, ki preusmeri iz ceste na desno navkreber v gozd.
Seveda se je lotim ( mislim ,da sva že lani z Zvonetom podobno ubrala ).
Pot ovinkari na vrhu gozdnatega grebena in zaradi tega sem medtem ko sem sanjaril
spustil oster zavoj na levo ( pozneje sem videl da je dobro oznaèen zavoj ampak potrebno je paè gedati ).
Ko sem se naenkrat znašel pred bežeèim gamsom in tropom srn sem vedel da sem precej sfalil. Tako sem bil 1 uro po planu na Pesku.
Naroèil dva èaja , potem pa zmazal 4 palaèinke
(
:) tri sem torej imel še za celo noè in naslednji dan
:) ).
Po Pesku v smeri Lovrenških jezer, veliko vode. Noge so bile že na mokrem. Morda bi veljalo omeniti da se je potok dal lepo preskoèiti ampak sem se moral precej pretegniti.
Na Lovrenška jezera sem prišel hitro in zelo poskoèno. Vzpon je bil nežen kljub pritekajoèemu žuborenju vode.
Iz Lovrenških jezer v Šiklarico...kot so tekaèi morda opazili nikjer suhega mesta. Samo voda v potokih. Zanimivo mi je bilo da sem komaj tu upazil kakšne oznake za tekaèe. Pa še te so bila pošprejane po kamnih od lanskega lete. Bo se mar ponovil scenarij pred leti , ko je organizator odpovedal celotno traso?
Na Ribniško sem prišel malo v želji da stopim noter in si zamenjam nogoavice. Ploc ploc v èevljih. Koæa zaprta, kuharica pa jamrala da ne more dati èaja.
Sem šel naprej do Grmovška...se je že pripravljalo temi.
V Grmovškovem domu popijem planinski èaj. Zunaj tema, tukaj pa tak oprijetno. Kelnarce me vprašajo èe bom prenoèil. Sem rekel, da grem do Dravograda. Nakar se je ena oglasila, le katera je tako nestrpna da me bo ponoèi prišla pome v Dravograd. Sem se nasmehnil in nisem rekel niè da imam fantièno idejo se iz Dravograda še dvigniti na drugo stran Drave - mi je bilo mal nerodno zaradi ideje
:):).
Ja stopim ven iz Grmovška ...pa sej e zaèelo luštno.
Najprej sem se spomnil pred leti dgodoka ko sva z Zvonetom v novembru izvedla noèno preèenje Pohorja Maribor-Dravograd. Pa naju je prav tukaj zjutraj malo pred zoro zaustavila megla in sprememba terena sprièo kopanja smuèarskega lobija: kopanje stebrov in jarkov za telekomunikacije ter akumulacijsko jezero pod Pungartom.
Ja kaj se je zaèelo: MEGLA...lepo nadaljujem proti Veliki in Mali Kopi.
Ampak tik pod vrhom Male Kope dejansko nisem videl v kateri mseri grem. Svetloba od èelne svetilke me je samo dodato še slepila.
Èutil sem da sem na vrhu ampak sploh nisem vedel v kateri smeri sem obrnjen. Namreè vmes sem odložil nahrbtnik, opravil malo potrebo
(
:) prpa ) in se obrnil sluèajno in tako pozabil smer hoje ( kompasa jasnio nisem imel s seboj ). Ampak ne vem , èe je že kdo doživljal takšno meglo na Pohorju...dejansko nisem videl nièesar pred seboj.
Ampka potem sem se kar obrnil in kar šel. In rešitev : trakovi, ki so jih Korošci postaivili za oznaèitev smeri teka. Rešitev. No èe se Mariborèanom ni dalo oznaèiti proge so jo Korošci še kar solidno do vrha Male Kope.
Med tem vrtenjem po vrhu Kope sem prišel do sedežnice in kjer sem na upravljalni enoti opazil luèko, ki utripa. Od nekod so se oglašale ovce.
Ko sme že imel toliko problemov me je lumpovsko nagrizalo vprašanje, kaj bi se zgodilo, èe pritisnem gumb pri tisti utripajoèi luèki. pisalo ne namreè ZAGON.
No izgleda je bilo dobro da sem bil priden ker mi je po tistih trakovih se iz megle prikazala tabla Partiznaski dom.
Zvone se mi oglasi po SMSu. Omenim mu meglo in kako je najhuješe mimo. Kar seveda ni bilo res.
Ko sem prišel na smuèarsko progo Kaštivsko sedlo zopet megla.
Zavil na levo na markacijo in potem v gozd. zopet problem megla.
Tako sporadièno nadaljujem preko Slovenj Graškega sedla.
POZOR! Hvala Bogu da megle nisem imel na tistem strmem terenu s koreninami. Že brez tega sem ob spustu imel probleme.
Ampak zaot megla ni popušèala v smeri Kremžarce.
Celo humoristièno je bilo.
Ko se iz ceste vzpne markacija na desno ( pri drugem križu ) navzgor...zopet nisem videl nièesar. Poskušal sem se orientirati po drevesih. Prišel do table Šmartno ( planinska ) in tam me je zaneslo na kolesarski kolovoz. In kosem videl da sem zašel sem poskusil priti na dano smer tako da sem se vrnil nazaj do razpela in še enkrat ponovil zgodbo. tokrat uspel. Ma kaj uspel še drugiè sem v megli sfalil.
Na Kremžarci sem pojedel ananas in ko sem sedel pred koèo na stopnicah me je oprijela mrzla sapa in stresla da sem se zadrl.
Verjenot ker sem bil vsaj na suhem.
SEveda poti na desno proti Dravogradu v temi zopet nisem našel iz prve. V tem sem videl, da se je gopodar koèe zbudil prižigal luèi,...
No jaz sem pa le smuknil na markacijo...
In proti Dravogradu. Nekaj dežja pa seveda megla...
Ta pot je že itak neugodna vsaj v smeri doline ...zaradi veliko križišè in možnosti da sfališ odcep. Ampak v megli pa je bila še bolj naporna.
Skratka zjutraj okoli 2ure sem bil v Dravogradu. Noge mehurjaste, ampak zaspaosi še vedno nisem èutil.
Preoblekel kar je bilo še suhega v nahrbtniku.
Potem pa preèkal Dravo in naskok na Košenjak.
Odlièno, dobil sem malo zagona in se spomnil debate o dihanju iz TF-a .
Kako brezpomembna bi lahko bila sedaj
:):).
Zora me je uejala na poti proti sv. urbanu.
Na Pernicah pojedel tri ostale palaèinke in samo sanjal kako bom doma si prirpavil skuto in smetano.
:):).
Tokrar je vse šlo hitro. Megle ni bilo veè, dan...Naenkrat sem bil na Kapunarju...noge mehurjaste da me je peklo.
Pritekel nekak do Kaple. tam mi je bilo vsega dovolj in se spustil v Ožbolt pa domov.
Tako da sedaj nisem uspel ampak zavedal pa sem se kako mi je dostopen cilj. Da se lahko odloèim zanj kakdarkoli hoèem v petek.
In v Soboto ponocèi ali zveèer pa sem že lahko doma.
In to je to...
Èeprav megla, dež, voda, blato, premoèen, mehurjast pa so me navdušili noèni motivi: oèi srnjadi in gamsov iz grmovja in gozda, srebrni odboj od moje svetilke od vršièkov smrek, zelenja trave, listov robide, obrisi vršèkov borovca in macesna ki kažejo "fuck-off"...
JA Kozjaški del pa je itak zakon. Odloèil sem se za vrstni red da najprje Pohorja , ker mi je vedno lažje iti od slabšega boljšega .
Tako sem se najprej sooèil s Pohorjem da bi lahko v miru užval in se sušil na Kozjaku. Ja ampak cca. 40 km pred ciljem sem poražen spustil v dolino v Ožbolt. Najprej sem si rekel, da bom Pohorje obiskoval ponoèi samo še vrpijeti družbi in z nahrbtnikom in spalno vreèo kot smo vèasih poèeli in seveda da si najdem prijetno družbo ne pa tako
:):).
Ampak ko sem prišel domov nisem bil veè tako preprièan. Izziv še za letos ostane in se mu ne odpovem. Tisto pohjanje tudi èe bo noèno v prijetni družbi èez Pohorje bom pa pri njem kar ostal.
Tolk...pa hvala in spoštovanje vsem tekaèem da so obdržali tradicijo Gorskega Teka ZM.
Regeneracija je potekala super še lepše pa nedeljski iztek po Studenškem gozdu in ob Dravi.
Se vidimo naslednje leto.
....pa kar oba iz prve vrste in v vodilnih pozicijah 
. veliko užitkov v teku čez pohorje, ter vse najboljše. lepo praznuj,... 
