- 14 Jun 2008, 19:17
#133585
Za menoj je bilo že dobrih 6 ur hoje v gorah, preden sem se dokončno odločil odteči Mošenjski tek. Vreme je letos generalno itak čist v kurcu - brez olepšanja izraza. Tudi danes popoldan ni bilo nič drugače.
Skoraj na silo se vendarle odpravim malo pogledat v sosednje Mošnje. Zbere se množica približno 150 tekačev. Poleg živih tekačev sta z nami ves čas tekla tudi dež in mraz. Ne vem zakaj, ampak spet je start najdaljše proge postavljen skoraj eno uro za teki otrok. OK, še eno uro bomo zmrzovali. Pa le odbije ura, ko bi se tudi mi morali pognati proti blatnim vzpetina. Ampak ne! Štarterja ni od nikoder. Premraženi čakamo 5 minut (na štartu v koloni) na njegovo visokost. Ko le ta uspe sesti na štartni pult, smo priča dvojnemu štartu, saj se ponesreči pištola sproži kar dvakrat.
Danes mi ni cilj nevem kakšen dosežek. Z začelja se prebijam počasi naprej. na začetku je bilo tudi kar precej prerivanja, saj je zaradi razumljivo slabe podlage smotrna pot še nekoliko ožja. Skozi Resje smo ustvarili "Rock Otočec" dreka. Navzdol s skakalnice proti mošnjam pa je bila loterija za gležnje. Rahlo čudim se da tu ni okrepčevalnice, ki je bila tu še lani. OK, saj ni niti potrebe, ker se temperatura dobrih 10°C ne more primerjati z lanskimi tridesetimi. Prvič se mi je zgodilo da na kaki tekmi nisem spil niti požirka vode. V drugem krogu je "Rock Otočec" samo še bolj podoben sam sebi in dobra obutev prav gotovo ogromno doprinese k dobremu teku. Jaz s svojimi cestnimi mizunkami nisem mogel konkurirati čevljem za gorski tek. Še najbolj pa se strinjam s komentarjem ene izmed organizatork: Najbolje bi bi bilo da bi tekli kar s kopačkami." Te bi se verjetno res najbolje obnesle v boju z spolzkimi blatnimi klanci.
V cilj prispem 14. Ostalo me ne zanima. Samo hitro sedem v avto in domov. Pač v takem vremenu nima smisla čakati na uradne rezultate.
Skoraj na silo se vendarle odpravim malo pogledat v sosednje Mošnje. Zbere se množica približno 150 tekačev. Poleg živih tekačev sta z nami ves čas tekla tudi dež in mraz. Ne vem zakaj, ampak spet je start najdaljše proge postavljen skoraj eno uro za teki otrok. OK, še eno uro bomo zmrzovali. Pa le odbije ura, ko bi se tudi mi morali pognati proti blatnim vzpetina. Ampak ne! Štarterja ni od nikoder. Premraženi čakamo 5 minut (na štartu v koloni) na njegovo visokost. Ko le ta uspe sesti na štartni pult, smo priča dvojnemu štartu, saj se ponesreči pištola sproži kar dvakrat.
Danes mi ni cilj nevem kakšen dosežek. Z začelja se prebijam počasi naprej. na začetku je bilo tudi kar precej prerivanja, saj je zaradi razumljivo slabe podlage smotrna pot še nekoliko ožja. Skozi Resje smo ustvarili "Rock Otočec" dreka. Navzdol s skakalnice proti mošnjam pa je bila loterija za gležnje. Rahlo čudim se da tu ni okrepčevalnice, ki je bila tu še lani. OK, saj ni niti potrebe, ker se temperatura dobrih 10°C ne more primerjati z lanskimi tridesetimi. Prvič se mi je zgodilo da na kaki tekmi nisem spil niti požirka vode. V drugem krogu je "Rock Otočec" samo še bolj podoben sam sebi in dobra obutev prav gotovo ogromno doprinese k dobremu teku. Jaz s svojimi cestnimi mizunkami nisem mogel konkurirati čevljem za gorski tek. Še najbolj pa se strinjam s komentarjem ene izmed organizatork: Najbolje bi bi bilo da bi tekli kar s kopačkami." Te bi se verjetno res najbolje obnesle v boju z spolzkimi blatnimi klanci.
V cilj prispem 14. Ostalo me ne zanima. Samo hitro sedem v avto in domov. Pač v takem vremenu nima smisla čakati na uradne rezultate.
Nazadnje spremenil Bojan Ambrožič, dne 14 Jun 2008, 20:30, skupaj popravljeno 1 krat.