RADENCI, 17.5.2008 - 3:59:10
BIEL /BIENNE, 13.-14.6.2008 - 10:48:28
Celotna pomlad mi je minila v pripravi na Bielsko noč resnice. Tudi Radenci, ki so bili letos vremensko izjemno težki, so pripomogli, da je letošnji rezultat zame osebno izjemen podvig. Niti v sanjah nisem upal na takšen podvig, vseskozi pa sem garal in razmišljal, kako najbolj racionalno porazdeliti moči na prihajajoči tek 100 km. Lanski rezultat izboljšan za 1 uro in 50 minut mi je najboljše priznanje in potrditev, da ravnam pravilno, ko tečem izključno rekreativno, pri čemer nikoli ne pozabim, da so krajši, maratonski in ultra teki zame še vedno družabno prebivanje prostega časa. Rezultat je sedaj tu, do jeseni pa so pred vrati počitnice in septembra zopet Logarska dolina.
Pozdravček forumašem, DARE
nisem uspel prepoznati tekača, ki ni nosil TF opreme! Ampak budnemu očesu Ole-ta nisem uspel uiti! In tako se imel spet družbo. Prijetno sva poklepetala in par kilometrov odtekla skupaj! Ker pa sem imel občutek, da je tempo vseeno malo prepočasen, sem se poslovil in spet nadaljeval sam in s svojimi mislimi v glavi. Počutje je bilo odlično! Lahko bi rekel da sem pokal od energije! In prav ponosen sem bil nase, ko sem na polarju občasno preverjal kako napredujem! Točno po načrtu! Ne prehitro ne prepočasi! In prav neverjetno sem bil začuden, ko se nekje na 20 km pred sabo ponovno zagledal Dexi-ja! V mislih mi je že zvonilo!! Pa se ja nisem zaračunal!? Ko sem ga dohitel sem še pri njemu preveril če moj polar dela pravilno! Pravilno! Od tu naprej sva tekla kot bi bila natančno dogovorjena za taktiko! Na klancih je bil on moj zajec na spustih pa jaz njegov! Nič nisva govorila samo tekla sva! Bilo je noro! Užival sem v vsakem koraku! V vsakem vdihu! V vsakem pogledu na reko lučk ki se je valila pred mano in za mano! Res nepopisno lep pogled! V takšnem euforičnem stanju! Stanju nekakšnega napol zavedanja samega sebe sem pritekel na okrepčevalnico na 60 km! Dexi je tu predlagal, da bi par minut hodila! Jaz pa sem na svetlobi luči na okrepčevalnici zagledal krvavo sled, ki jo je naredila elastika tekaških hlač na mojih bedrih. Začutil sem zbadanje žulja na desni nogi! Hipoma sem bil odločen! Nič hoje! Ečo, če se zdaj shladiš bo tvoj tek končan! Zato sem čez ramo kratko odgovoril da hodil pa že ne bom in nadaljeval svoj tempo naprej. Ja! Reka, gozd, korenine, kamenje! Se ne splača ne upoštevat dobrih nasvetov! Ampak na srečo se je končalo dobro! Tudi nadaljevanje je bilo zame presenetljivo dobro! Vendar za razliko od Dexija sem jaz vedel, da me bo jutro pobralo in ne napolnilo z energijo! Kaj češ! Pač nisem jutranji tip! 
in iz spomina izvabljam lanske vtise.
!