Če parafraziram Churchilla, da še nikoli ni tako majhna skupina ljudi (angleški piloti) naredila toliko dobrega za človeštvo, to velja tudi za Nočno 10ko. Ne pomnim, da bi majhna skupina entuziastov in tekaških navdušencev (Vitezi dobrega teka) naredila toliko lepega, toliko užitka, veselja, tekmovalnosti, dobre volje in odličnega vzdušja za nepregledno množico tekačev in navijačev.
Takorekoč, vse je delovalo. Prevzem vrečk brez problema, v vrečkah vse po spisku, bogata vsebina, če se je zgodila kakšna napakica, je bila takoj popravljena. Parkirišča polna, da že dolgo tega. Mogoče samo za Blejsko noč. Vitezi so s prijaznostjo in strokovnostjo za vsakega našli parkirni prostor.
Nočna 10ka je postala prireditev, pravzaprav dogodek, ki se lahko meri z najbolj tradicionalnimi. Blejska noč, Kmečka ohcet, Okarina, Glasbeni festival, Kravji bal, Veslaška regata, skoraj ostajajo v senci atraktivne Nočne 10ke.
Proga je bila opremljena z vsemogočimi svetlobnimi telesi od bakel do žarometov. Redarji, ki so bili obenem še navdušeni navijači, so z rdečimi lučkami na glavi skrbeli, da je ne bi nekdo ubral po bližnjici preko Otoka do cilja. Oznake so bile vse v viteškem stilu. Naglavne svetilke, ki smo jih tekači dobili v vrečkah so svetile tako močno, da bi rabili še sončna očala in kape z zatemnjenim ščitnikom, da nas ne bi slepilo, poleg tega pa še kremo za sončenje, da ne bi staknili še kakšne opekline. Še dobro, da smo nekateri svetilke pozabili, nekateri pa so jih prižigali samo za pogled na uro. Če bi pa imelo vseh tisoč tekačev naenkrat prižgane svetilke, bi zagotovo takoj dobili protest iz vesoljske postaje, da s svetlobo motimo delovanje Hubblovega teleskopa.
Odlična novost, start in prvi del teka po cesti, tako da se je kača tekačev do tunela že zredčila in počasnejši tekači nismo nič ovirali hitrejše, zato je marsikdo tudi dosegel svoj najboljši čas. Prijetno presenečenje je bilo tudi močno navijanje turistov na hotelskih terasah, obiskovalcev Bleda in sprehajalcev. Ko sem pretekel prvi krog, me je v cilju pričakalo tako huronsko navijanje, da me je v drugi krog vrglo kot iz katapulta. Švignil sem kot ameriški tomahawk in zdelo se mi je, da za mano slišim enak glas kot ob izstrelitvi rakete. Tudi nisem vedel, da me pozna toliko hotelskih gostov in gledalcev, ki so vpili, dajmo fotr. Mogoče me ne poznajo, samo videli so da jo en fotr šiba okoli jezera kot zmešan. Kakorkoli, mene je vse samo podžigalo in užival sem v teku in navijanju kot že dolgo ne.
Posebej naj omenim nekaj sotekačic, s katerimi smo nekaj časa tekli skupaj, potem pa so potegnile naprej ali pa se je meni posrečilo, da sem dobil zagon in tudi ušel. Lepo je bilo teči z vsemi. Lepo se je bilo tudi pogovarjati s forumci, ki jih že dogo nisem videl ali srečal. Tako je bilo debate dovolj pred startom, med tekom, na cilju, na zabavi in kjerkoli. Niso me samo malo bolele noge od teka, ampak tudi grlo zaradi množičnega čvekanja.
Na cilju spet navijanje, nenavadna kolajna, kremšnita, gašenje žeje, Joške vn, rezultati takorekoč takoj. Vsi Vitezi in Vitezinje zelo prijazni, takoj pripravljeni pomagati, v vsem ustreči in se poleg tega veseliti in z veseljem organizirati dogodek kot je Nočna 10ka, to je lastnost dirke, kakršno le stežka najdemo še kje drugje. Takoj se čuti, da je tek organiziran z veseljem in dobro voljo, čeprav vem, koliko truda, dela prizadevanja, moledovanja in prošenj je potrebno, da se tak dogodek zažene. Zaradi tega človeku taka tekma sede v srce in si takoj reče, naslednjič zagotovo spet pridem. Tudi jaz tako pravim.
Čast in slava ter dolgo življenje Vitezom dobrega teka.
, pa sem uspel naredit nekej slik iz roke med tekom, zlasti sem bil vesel razigranih navijačic ob progi. Tudi na cilju so slike posnete še v žaru teka in s potno roko, pa se opravičujem za malo manj natančen fokus. Prav posebej sem pa ponosen na Mici z osvojeno medaljo in Nado z lento Miss. Imeli smo se fajn, slike povejo (skoraj) vse...
, hrana zelo dobra, samo natakarji 
.
odlično 5 (če še ne vem kako razmišljam, ne najdem popolnoma nobene pomanjkljivosti ali napake)