Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
 ton
#144099
Meni se zdi, da je tudi tale tekaška renesansa en korak v smeri (samoumevne, tradicionalno pa povsem zanemarjene) enakovrednosti: torej imate bejbe natanko toliko pravice, da preživljate popoldneve v pajkicah - in bogami se pridružujem Wegi - kot mi, mi fantje pa, da potem pričaramo svoj kos večerje, opranih cunj, posesanih domkov, nezanemarjenih pamžev in kar je še vsakdanjih neslanosti.

Da bi me pa kakšna prehitela? Če bi se zaradi tega sekiral, bi izbral kaj absurdno možaškega, recimo ono vlečenje tovornjakov in prestavljanje stolpnic...
 rokG
#144102
Evo še eden, ki je bil redno premagan v teku in kolesarstvu, ampak sem bil pa zato boljši v košarki in remiju :) .. Je pa moja filozofija ta, da tekmujem sam s sabo ne pa proti "njej"..So pa men tudi bolj všeč športnice :lol:

lp R
Uporabniški avatar
 grb
#144110
Ojla

Zanimivo vprasanje in predvsem zanimivi odgovori, ceprav za enkrat samo enostranski. Vsem so nam vsec postavne sportnice in vsi jih podpiramo in bi si jih zeleli tudi za partnerke. Se vam z vsem srcem pridruzujem.

Sedaj pa podvprasanje: Koliko vas je recimo porocenih (ali na koruzi) z enim ali vec soloobveznimi otroki (recimo do 12 let)?

V partnerstvu brez otrok je obveznosti, ki jih je treba porazdeliti, neprimerno manj. S sportom se ukvarjam vsak dan in bi bil vesel, ce bi se moja boljsa polovica tudi. Pa zal ni tako. Vsako leto jo sicer enkrat zgrabi in se potem kak mesec ali dva nekaj trudi (2-3krat tedensko) enkrat z aerobiko, letos s tekom, potem pa vse skupaj na mojo zalost zamre. Vzrok sigurno ne more biti pomanjkanje casa zaradi mojega sportnega tempa, ker ob 5. zjutraj se vsi pri nas globoko spijo in ce ne bi bilo presvicanih cunj izobesenih na balkonu bi lahko mirno trdil da se s sportom sploh ne ukvarjam :)

Glede na to da mi gospodinjski aparati ne predstavljajo problemov in tudi oba podivjana mladica mi uspe obvladat ni nobenega razloga, da ne bi njej privoscil kake urice za sport v delu dneva, ki bi ji najbolj odgovarjal.

In sedaj drugo vprasanje: Kako boljso polovico (tle zdej spol ni vazen) navdusit za sportanje? :)

pa lep dan

G.
Uporabniški avatar
 Loni
#144112
Kaj zdaj, jaz sem tudi začela zvečer laufat, ker zjutraj sploh ni nikjer nikogar za čekirat, priznam, kriva. Še nikoli nisem tako hitro opravila s svojim PST krogom kot v ponedeljek zvečer, ko pa sem prve 3 km za tako fletno rdečo majčko in črnimi pajkami tekla, bi še dalj, pa me je zaj***, ker je zavil z moje trase. Škodit mi ne more.

Kar se pa "spotikanja" tiče, jaz se navadno kar sama, če vidim kaj mojim očem všečnega, so že mimo tisti cajti, ko se je samo čakalo in čakalo in temu primerno nič dočakalo.
Uporabniški avatar
 solatka
#144115
A vi bi pa kar spotikali?
Madonca, ze itak se komaj premikam, zdej me bojo pa se spotikali :roll: :lol: Hec...

Seveda je fajn videt tekaca ali tekacico (no teh jaz ne gledam vecinoma), ki je natreniran.
Ampak meni osebno je lepse videt nekoga, ki sicer ni v formi, se pa trudi da bi kmal prisel v formo.
Uporabniški avatar
 Savinjčan
#144116
Grb,
vse, kar si napisal, si mi vzel iz jezika... S tem vprašanjem se ubadam tudi sam, saj bi zelo rad, da bi moja draga (poleg mnogo ostalih) imela še to dobro lastnost, da bi bila (vsaj majčkeno) športnica.

Upam na najboljše, saj mi je uspelo nahecat njo in obe hčeri, da gredo z mano, ko sem šel v Domžale, na TF10ko. Od takrat pa je mogoče opaziti določen preskok na boljše na tem področju...

Lp, P.
Uporabniški avatar
 Tina1
#144119
Jaz prej nisem nikoli tekla, mogoče parkrat da sem se lotila, pa takoj opustila. Tekanje mi je bilo zmeraj težko, en odpor sem imela do njega. Sem pa veliko prerolala, nekaj kolesarila...

Potem sem s fantom, ki teče, veliko hodila po tekmah in bila njegov suport, spoznala sem tekaško vzdušje na prireditvah in vse se mi je zelo priljubilo, tako da sem počasi začela tekat. Ja, prav fant me je za to spodbudil lahko rečem. Pa rekla sem tudi, da drugič bi pa tudi jaz rada aktivno sodelovala na kaki tekmi, ne da ga samo spremljam ;) Zdej je bilo že parkrat tako, da sva oba tekla, sicer je on zelo hiter, jaz pa bolj tam zadaj in tečeva temu primerno. Zato pa imam motivacijo za cilj, ker me on tam čaka. :) Poleg moje vztrajnosti.
No, vsekakor upam, da bo tek vedno vključen pri nama, pa se bomo že znali organizirat, ko se bo treba ;)
Uporabniški avatar
 vanja
#144120
Mene pa nekaj moti že pri samem vprašanju. Oziroma, zakaj ni samoumevno, da ženske športamo prav toliko kot moški. Zelo čudno mi je nekako splošno privzeto mnenje, da športajo predvsem moški, ženske pa imajo itak toliko drugega dela... Vsekakor pa za tako mnenje krivim ženske. Bolj udobno je, da se izgovarjajo na obilico dela, ko pa si "vzamejo čas zase", to pomeni, da gredo po nakupih, h kozmetičarki,... :shock:

In se ne strinjam z nekom, ki je napisall, da imajo moški boljšo konstitucijo za šport kot ženske. To je spet samo izgovor.

Trdim pa, da so ženske, ki se vsaj malo rekreirajo, dosti bolj zadovoljne same s sabo, posledično pa tudi z vsem drugim. Tako ima tudi družina korist od tega. :D
Uporabniški avatar
 klatez
#144122
grb napisal/-a:...Sedaj pa podvprasanje: Koliko vas je recimo porocenih (ali na koruzi) z enim ali vec soloobveznimi otroki (recimo do 12 let)?...

He, he - poročen, trije otroci 10-5-3,...

Moja žena je letos začela teč. Bolj ali manj redno.
S časom (uskladitev obveznosti med nama) ni problema.
Itak oba tečeva zvečer oz. ponoči.
Najprej gre žena tam okoli 20h, jaz pa spravim otroke spat.
Potem pa tam nekje ob 21h pridem jaz na vrsto...

Zakaj je začela?
Verjetno zaradi tega, ker jaz tečem.
Sedaj, ko so otroci malo večji, gremo skupaj na kakšne prireditve.
Pa zadnji dve leti gre vsako leto z mano na kakšen maraton v tujino.

Torej vzgled in način življenja, predvsem pa brez prisile (ne silit žene k temu).
Aja, pa še dve prijateljici je zraven potegnila, da ji ni dolgčas...
Uporabniški avatar
 june
#144138
No pri nas športava oba... najprej so bili skupni pohodi v hribe, kar še vedno ostaja, kadar se le najde čas... zdaj tudi tečeva oba... kadar se da skupaj, pa tudi vsak zase... rezultati pa so po pričakovanju... z enakim vložkom je malo pred mano...

Imava sina - 6 let in tukaj je včasih problem... ne toliko pri teku, ki dejansko vzame najmanj časa, glede na to da se ukvarjava z različnimi športi - tek, kolesarjenje, hribolazništvo, plavanje... nastane problem pri športih, ki vzamejo več časa... izkoristiš pač vsako minuto, ki jo lahko, kar pa pomeni, da si dostikrat prisiljen stvari početi sam... saj se je težko usklajevati s prijatelji/cami...

Je pa še ena resnica... zanimivo, da večkrat naletim na neodobravnje pri ženskem spolu ...v smislu, če bom športala mi bodo zrasle mišice!? (očitno so jim bolj všeč šlaufki)... glede na odgovore moške populacije, pa vidim, da ženske z mišicami nismo tako nevšečne :wink:

Si pa ne predstavljam kako bi bilo... če bi bila sama z otrokom... ? najbrž bi blo časa za športanje precej manj...
Uporabniški avatar
 Ksenija
#144139
mogoče bi bilo potrebno pa to vprašanje postaviti moški nešportni populaciji ;)
Uporabniški avatar
 mazi
#144140
Ojla,

Midva z ženo se krasno ujameva tudi pri teku... :wink:

Tako sva dejansko naredila skupaj prve tekaške korake in lani skupaj pretekla prvi maraton (42 km).

Sicer pa skupaj s sinetom (13 let) tudi precej kolesarimo in nasloh aktivno živimo... :lol:
Uporabniški avatar
 Eustahije
#144142
grb napisal/-a:Kako boljso polovico (tle zdej spol ni vazen) navdusit za sportanje? :)


Če me pa kaj zanima je pa to to. Odkar sem začel malo migati mi je šport že toliko vrnil, da je vložek že prav zanemarljiv, ko pa hočem to iz ljubezni razložiti še boljši polovici, da bi se še ona imela fajn, pa naletim na zid: 1) jo silim, 2) se samo hvalim kako sem fajn, 3) ne razumem da ima za počet stvari, 4) je zelo utrujena, 5) itd... :)

Pa saj malo štekam, ljudje si sami delamo ovire in tiste ovire v nas je najtežje premagati; ampak kako pomahat partnerju iz jezera in mu dopovedat, da je voda super ko si enkrat noter, samo zgleda kot da je hladna kadar en prst not pomočiš, da je na tej strani ovire cel žur, da samo zgleda naporno. Kako nekomu pomagat neracionalen razdret neracionalen strah pred športom? Pa za "nekoga" me še bolj malo briga, ampak moji dragi bi pa res rad pokazal kako fajn je vse skup, ker jo spoštujem in jo imam rad in ne zato ker ne štekam kako je če imaš "stvari za počet" :)
 TinKa.
#144147
o tej temi sem ravno zadnjic debatirala s frendom, s katerim sportava skupaj.. vsi moji tipi so bili bolj ali manj nesportni, tisti ki pa so sportali pa niso prenesli da jih kdaj pa kdaj premagam..sem pa sama precej tekmovalen tip, ampak ne v smilsu da morem zmagat ampak da imam izziv.. vendar zdaj kot samska ugotavljam da verjetno ne bi mogla bit s tipom ki ni niti malo sporten in mu je izziv dneve prezivljat pred tvjem ali na celodnevnem pivu.. :) cerpav se mi ne sanja ne kako na "sportanju" spoznat nekoga, sploh kr sem bolj ali manj vedno v sdruzbi frenda, za katerega vsi predpostavljajo da je fant :) tko da bom mogla sama zacet sportat pa se bo pol mogoc kajs premenilo :D
 Manca
#144149
Pri meni je to tako: sem sama s hčerko in tečem vedno, ko imam čas. Tek mi veliko pomeni, toliko, da se vedno znajdem in organiziram tako, da ostane čas tudi za trening in sprostitev.
Meni se zdi super, da ženske športajo in naredijo nekaj zase. Še bolje je, če športata (tečeta) oba. Torej, ko ne bom več samska, bi si želela nekoga, ki bi ga morala loviti:) :wink: LP, Manca

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA