- 06 Sep 2008, 17:58
#144898
Ola, zdaj se mi prva žehta pere, lahko ta cajt kaj napišem....
Moj Zi Zi me je prav zapodil za računalnik....
Glede na napoved naših vremenarjev sem se odpravila s familijo na en tak, lep gorski vzpon na Č.P.
Zjutraj se pozdravimo z vsemi - samimi mojstri gorskih tekov.
Lepo Urško z Gorenjskega glasa se je že na daleč videlo v lepem, novem dresu, ki ga je prvič sprobala prav danes.
Marjeta je ušla naprej , peške hodit (kot da sem jaz šla kaj drugače... )
Tudi Nanika jo je mahnila naprej s svojo deco.
Forumovcev bi rekla, da je bil kar en kup, saj so vsi kaj z mano poklepetali, ali glede mojih lepih manekeskih fotk, ali pa glede mojega čikulanja. Na forumu, mislim. Doma moram molčat!
No, počasi smo se zbrali na štartu , kar ena lepa druščina 123 takih, ki si upamo, nas je bilo.
Šla sem s palicami, upam, da ne zadnjič, ker nekaj pravijo, da se jih mora ukiniti.... Kdaj bom pole prišla v cilj ?
No, na hitro so mi prvi trije in pol kilometri kar lepo stekli mimo, ali od četrtega dalje pa... O, moj cilj, sam kje si ?
Lepo vreme je bilo vse kaj drugega, kot to, tako , da sem se že malo bala, da morda ne pristanem gor v kakšnem zametu?!
Pred zadnjo okrepčevalnico sem se seveda ustavila in PRAV ČUDNO, vsi lovci so se me spomnili od lani, ma sam le kako in zakaj? Spet jim , revežem, zažugam, da me morajo počakat za nazaj, kar seveda vsi v en glas obljubijo.
Grem, sopiham proti vrhu, da niti pod razno nisem dala glihe, kdo vse od tistih, ki so se že vračali v dolino,je navijal zame. Se mi je zdelo, da če pogledam levo ali pa desno, da zgubim preveč moči... Tako, da ne bodte jezni, če vas nisem videla...
Pred ciljem me prehiti še Alenka, na, sem si rekla, dans mi pa res ne gre... In ko končno prestopim tisto štengco na vrhu in pogledam čas --- točno enak lanskemu. Bwo, kdo bi zastopu... Ko smo se po tisti travi vzpenjali proti gor, meni ni šlo gor prav nič, sem se drsala, malo levo, malo desno... In pole pridem z istim cajtom v cilj?
No, ja, na vrhu se na hitro, v tistem že kar zimskem vremenu preoblečem majico, spijem en čaj in gremo dol. Sadna kupa mi kar ni
( ma le slučajno) teknila, zato je nisem niti vzela.
No, za dol sem pa jaz kar taka, neroda, bi človk reku, tako, da sva šli s Sindis res prav lepo počasi.
Ko sva se približevali lovcem, sem mislila, da se je že kaj hudega zgodilo!!!! Gužva, kot na tržnici, in vsi so imeli take majhne glažke v rokah... ja, ja tudi sama ga hitro vzamem, da ne zmanjka slučajno in že prav takoj razmišljam, da najbrž pa pridem drugo leto spet...
Ko končno pridem nazaj v Podbrdo, se na hitro malo splaknem, preoblečem in že šibam s familijo na njami, njami...
Super zeljček s klobaso pa še eno Uni..., pa še sadja , kolikor ti ga zapaše. Oho, želodček se je napolnil, grem zdaj po šenk.
In glej , kako je Jožko naučil svojo mladino radodarnosti... Kot da dekica( odeja) ni bila dovolj, dobim v vrečki še fen. In še malo pilul, da pridem prej k sebi... BRAVO! IN HVALA!
Z žlahto malo poklepetam pri mizi in že dobiš v roke vsak svoje rezultate.
Lepo sprintane , prva stran barvna in ne čb. Oj, ma kolku sovdu pa imaste vi tam v Baški Grapi? ALI PA SE MORDA LE POTRUDITE ZA TEKAČA ? DO STO? KAPO DOL!
Ja, še to moram mus napisat, da me je prišel prav sam Jožko pozdravit k mizi. Ma sem kar zrasla, vsi dejdci tam okoli mene so si mislili, kej smo pa mi? JA; JA!!!
Na podelitev smo morali počakati, ker je bila Sindis druga. Ma saj bi vseeno, tudi če ne bi bila. No, ob koncu podelitve smo jo pa le mahnili hitro domov, saj nas je čakalo še 100 km do doma.
Urška, tisti dres mi pa lahko kaj posodite, ker danes ste pa šla ko strela... Ponavadi ste minutko, dve pred mano, danes pa kar 13? Le kaj je v tistem dresu? Nekaj mora biti!
No, za konec bi rada čestitala tako vsem zmagovalcem in zmagovalkam, kot seveda tudi vsem, ki smo se tekme udeležili bolj tako, rekreativno..
IN SEVEDA ČESTITAM VSEM, KI STE LEPO IZPELJALI IN NAM USTVARILI ŠE EN LEP DAN V PRELEPI BAŠKI GRAPI!
Zdaj pa že piska, da je opralo! Grem dat drugo rundo!
LP Valentina
Moj Zi Zi me je prav zapodil za računalnik....
Glede na napoved naših vremenarjev sem se odpravila s familijo na en tak, lep gorski vzpon na Č.P.
Zjutraj se pozdravimo z vsemi - samimi mojstri gorskih tekov.
Lepo Urško z Gorenjskega glasa se je že na daleč videlo v lepem, novem dresu, ki ga je prvič sprobala prav danes.
Marjeta je ušla naprej , peške hodit (kot da sem jaz šla kaj drugače... )
Tudi Nanika jo je mahnila naprej s svojo deco.
Forumovcev bi rekla, da je bil kar en kup, saj so vsi kaj z mano poklepetali, ali glede mojih lepih manekeskih fotk, ali pa glede mojega čikulanja. Na forumu, mislim. Doma moram molčat!
No, počasi smo se zbrali na štartu , kar ena lepa druščina 123 takih, ki si upamo, nas je bilo.
Šla sem s palicami, upam, da ne zadnjič, ker nekaj pravijo, da se jih mora ukiniti.... Kdaj bom pole prišla v cilj ?
No, na hitro so mi prvi trije in pol kilometri kar lepo stekli mimo, ali od četrtega dalje pa... O, moj cilj, sam kje si ?
Lepo vreme je bilo vse kaj drugega, kot to, tako , da sem se že malo bala, da morda ne pristanem gor v kakšnem zametu?!
Pred zadnjo okrepčevalnico sem se seveda ustavila in PRAV ČUDNO, vsi lovci so se me spomnili od lani, ma sam le kako in zakaj? Spet jim , revežem, zažugam, da me morajo počakat za nazaj, kar seveda vsi v en glas obljubijo.
Grem, sopiham proti vrhu, da niti pod razno nisem dala glihe, kdo vse od tistih, ki so se že vračali v dolino,je navijal zame. Se mi je zdelo, da če pogledam levo ali pa desno, da zgubim preveč moči... Tako, da ne bodte jezni, če vas nisem videla...
Pred ciljem me prehiti še Alenka, na, sem si rekla, dans mi pa res ne gre... In ko končno prestopim tisto štengco na vrhu in pogledam čas --- točno enak lanskemu. Bwo, kdo bi zastopu... Ko smo se po tisti travi vzpenjali proti gor, meni ni šlo gor prav nič, sem se drsala, malo levo, malo desno... In pole pridem z istim cajtom v cilj?
No, ja, na vrhu se na hitro, v tistem že kar zimskem vremenu preoblečem majico, spijem en čaj in gremo dol. Sadna kupa mi kar ni
( ma le slučajno) teknila, zato je nisem niti vzela.
No, za dol sem pa jaz kar taka, neroda, bi človk reku, tako, da sva šli s Sindis res prav lepo počasi.
Ko sva se približevali lovcem, sem mislila, da se je že kaj hudega zgodilo!!!! Gužva, kot na tržnici, in vsi so imeli take majhne glažke v rokah... ja, ja tudi sama ga hitro vzamem, da ne zmanjka slučajno in že prav takoj razmišljam, da najbrž pa pridem drugo leto spet...
Ko končno pridem nazaj v Podbrdo, se na hitro malo splaknem, preoblečem in že šibam s familijo na njami, njami...
Super zeljček s klobaso pa še eno Uni..., pa še sadja , kolikor ti ga zapaše. Oho, želodček se je napolnil, grem zdaj po šenk.
In glej , kako je Jožko naučil svojo mladino radodarnosti... Kot da dekica( odeja) ni bila dovolj, dobim v vrečki še fen. In še malo pilul, da pridem prej k sebi... BRAVO! IN HVALA!
Z žlahto malo poklepetam pri mizi in že dobiš v roke vsak svoje rezultate.
Lepo sprintane , prva stran barvna in ne čb. Oj, ma kolku sovdu pa imaste vi tam v Baški Grapi? ALI PA SE MORDA LE POTRUDITE ZA TEKAČA ? DO STO? KAPO DOL!
Ja, še to moram mus napisat, da me je prišel prav sam Jožko pozdravit k mizi. Ma sem kar zrasla, vsi dejdci tam okoli mene so si mislili, kej smo pa mi? JA; JA!!!
Na podelitev smo morali počakati, ker je bila Sindis druga. Ma saj bi vseeno, tudi če ne bi bila. No, ob koncu podelitve smo jo pa le mahnili hitro domov, saj nas je čakalo še 100 km do doma.
Urška, tisti dres mi pa lahko kaj posodite, ker danes ste pa šla ko strela... Ponavadi ste minutko, dve pred mano, danes pa kar 13? Le kaj je v tistem dresu? Nekaj mora biti!
No, za konec bi rada čestitala tako vsem zmagovalcem in zmagovalkam, kot seveda tudi vsem, ki smo se tekme udeležili bolj tako, rekreativno..
IN SEVEDA ČESTITAM VSEM, KI STE LEPO IZPELJALI IN NAM USTVARILI ŠE EN LEP DAN V PRELEPI BAŠKI GRAPI!
Zdaj pa že piska, da je opralo! Grem dat drugo rundo!
LP Valentina
Nazadnje spremenil zz topka, dne 07 Sep 2008, 09:21, skupaj popravljeno 1 krat.
Čestitke vsem za uspešno premagano progo
Meni ni šlo kaj prida, izgleda, da bo treba več špinače, rdeče pese in ostalega z železom bogatega živeža pojesti. Res škoda, da je bilo tako vreme, saj sem se prav veselila razgledov z vrha. No, vseeno sem bila vrha zeeeeeelo vesela.