- 06 Sep 2008, 22:16
#144926
Jaz sem nov tekač. Ne poznam tekaške kulture. Nikoli nisem bil ljubitelj teka. Pred kakšnimi tremi tedni sem se odločil, da bom začel s tekom, čeprav sem bil skoz prepričan, da nisem narejen za tek.
No, in že od prvega dne pogledam skoraj za vsako. Kakšna mi uide, ker mi misli odtavajo. No, včasih pa tudi razmišljam o kakšni, ki sem jo srečal par minut prej, pa spet pozabim na svet okrog sebe. Prav občudujem nekatere, kako so hitre in s kakšno lahkoto tečejo. Jaz sem se na začetku res mučil. Niti enega kilometra nisem uspel spraviti skup brez pavze. Vsi so me prehitevali. Še vedno si vsakokrat, ko me kakšna prehiti, mislim: "Lej jo, hudiča, mi motivacijo jemlje!" S pogledi seveda nočem pretiravati, da slučajno ne pogledam "napačnega" dela telesa.
Po kakšnem tednu sem že bil v malo boljši formi in sem postal še bolj pozoren. In praktično vsak dan sem srečal blondinko, ki mi je zmeraj polepšala naslednjih par minut. Je bila precej hitra in sem že zavoljo nje stisnil zobe še za par sto metrov. Enkrat se mi je celo nasmehnila (vsaj zdelo se mi je tako). Sem probal vrniti nasmeh. Ne vem, če mi je uspelo. V mislih sem ga zagotovo. Zdaj je več ni. Zdaj iščem drugo muzo.
Sicer pa si z večino izmenjam pogled. Včasih fašem kakšen čuden pogled. Nič čudnega, ker sem čist moker. Ko da bi naravnost iz Bajerja prilezel.
Po dobrih treh tednih sem na šestih kilometrih, tečem pa 6xtedensko. Z bolj počasnim tempom. Kakšnih 35 minut porabim za to razdaljo. To se mi zdi v redu. Ampak verjetno bom moral podaljšati, ker počasneje skorajda ne morem tečti, da povečam možnosti za nastanek kakšne tekaške romance. Dlje si tam zunaj, večja je možnost.
No, in že od prvega dne pogledam skoraj za vsako. Kakšna mi uide, ker mi misli odtavajo. No, včasih pa tudi razmišljam o kakšni, ki sem jo srečal par minut prej, pa spet pozabim na svet okrog sebe. Prav občudujem nekatere, kako so hitre in s kakšno lahkoto tečejo. Jaz sem se na začetku res mučil. Niti enega kilometra nisem uspel spraviti skup brez pavze. Vsi so me prehitevali. Še vedno si vsakokrat, ko me kakšna prehiti, mislim: "Lej jo, hudiča, mi motivacijo jemlje!" S pogledi seveda nočem pretiravati, da slučajno ne pogledam "napačnega" dela telesa.
Po kakšnem tednu sem že bil v malo boljši formi in sem postal še bolj pozoren. In praktično vsak dan sem srečal blondinko, ki mi je zmeraj polepšala naslednjih par minut. Je bila precej hitra in sem že zavoljo nje stisnil zobe še za par sto metrov. Enkrat se mi je celo nasmehnila (vsaj zdelo se mi je tako). Sem probal vrniti nasmeh. Ne vem, če mi je uspelo. V mislih sem ga zagotovo. Zdaj je več ni. Zdaj iščem drugo muzo.
Sicer pa si z večino izmenjam pogled. Včasih fašem kakšen čuden pogled. Nič čudnega, ker sem čist moker. Ko da bi naravnost iz Bajerja prilezel.
Po dobrih treh tednih sem na šestih kilometrih, tečem pa 6xtedensko. Z bolj počasnim tempom. Kakšnih 35 minut porabim za to razdaljo. To se mi zdi v redu. Ampak verjetno bom moral podaljšati, ker počasneje skorajda ne morem tečti, da povečam možnosti za nastanek kakšne tekaške romance. Dlje si tam zunaj, večja je možnost.