Zadnje novičke

[IRA]

Lepo pozdravljeni vsi tekači!

Že kar nekajkrat sem prebrala, da ste nekateri spremljali partnerje (življenjske sopotnike) na teku, da je kdo potegnil še svojega partnerja v tek, nekateri so se celo spoznali na teku.

Sedaj pa me zanima, koliko vas je dejansko, kjer tečeta oba partnerja.
Se družinsko udeležujete tekem?
Vam je fino, da vaš partner tudi teče?
Si želite, da bi vaš partner tekel pa ga nikakor ne morete prepričat?

Vas je skupni tek morda še bolj povezal ali oddaljil?

Kako partnerji gledajo na vaš odnos do teka?
Ga razumejo, spodbujajo, obsojajo? Podpirajo vaša tekmovanja in zasedene vikende češ "a že spet" ?

Skratka čim bolj se razpišite na temo teka in partnerskega odnosa.
Še enkrat povem, da za partnerja mislim življenjskega sopotnika, ženo/moža, fanta/punco in ne tekaških partnerjev na sploh

Pa Pa
IRA

[IRA]

No, no ...
Obnašate se kot, da ni nobene "aktivne" veze

[NaceM]

.. ali pa imamo tako čudovite partnerje/partnerke (kot npr. jaz), ki gredo z nami in nas v vseh bedarijah podpirajo.

[MareMare]

Bom pa jaz taprvi.

Bolj aktivno tečem slabo leto (razen dvomesečne spomladanske pavze).Trenutno sem član organizirane skupine v pripravah na LM.

Na začetku poletja sem zastrupil ženo in sedaj del tekov odtečeva skupaj,ker pa se virus zelo hitro prenaša na otroke,
se tudi hčera pripravlja na ljubljansko desetko,najmlajšega pa bomo letos še prišparali....


Tako da bomo vsi trije letos debitanti na LM-u.


Problem družinskih tekov je
predvsem v prostem času,ker ga ni ali ga ni mogoče uskladiti


Zjutraj na tek,zvečer na ples .


lp

[Loni]

:) .. ali pa imamo tako čudovite partnerje/partnerke (kot npr. jaz), ki gredo z nami in nas v vseh bedarijah podpirajo.

In potem iz čudovitih rata ex, pa je

[NaceM]

:) .. ali pa imamo tako čudovite partnerje/partnerke (kot npr. jaz), ki gredo z nami in nas v vseh bedarijah podpirajo.

In potem iz čudovitih rata ex, pa je

...Mislim, da se nisem za to poročil, da bi moja žena kdaj ratala ex.

[niki]

Ko je moj partner pred leti začel tečti, sem jaz rekla, da tega pa res ne bom počela, da to ni zame, ker že ko sem kot otrok trenirala atletiko mi je bila muka ogrevanje, ko se je teklo nekaj krogov. Največ kar sem preživela je bil šprint in to je bil moj tek , katerega sem pa kmalu v celoti zamenjala z alpinizmom, kasneje je pa še to odpadlo, ampak to je pa že druga zgodba.
Ko sva se spoznala sem ga jaz vlekla v hribe, on pa mene na kolo, potem pa je prišel čas ko sem se jaz polenila, vedno več razlogov sem našla zakaj ne in tako je ostal on sam s svojimi športi, skupaj pa smo osvojili le kakšno Šmarno goro, jaz pa sem še kakšno odrolala .
Pred časom oz. lani pozimi pa sem bila naveličana vsega in sem začutila, da moram nekaj narediti zase, predvsem nekaj vložiti vase in sem pomislila, da zakaj pa ne bi še jaz poskusila tečti. Zaradi dnevnega urnika je bila to zame najboljša rekreacija, ker bi si jo lahko vsak dan posebej prilagodila glede na ostale obveznosti. In tako so prišli prvi porazni teki ali bolje rečeni sopihojoča opotekanja. In večno vprašanje, zakaj mi je tega treba. Sami mi nikakor ni šlo, potem se je pa moj odločil, da gre zmano in res takrat je bilo veliko lažje. Problem pa je bil, da se nisva mogla uskladiti glede urnika, zato sem v tek potegnila še svojo prijateljico. Med tekom sva čvekali in se imeli res zelo fajn, vse skupaj pa se je nehalo z mojo operacijo in po večih mesecih ni bilo več moči da bi ponovno začela. Predvsem zato, ker sama nisem znala teči, ona pa je imela tudi svoje težave z zdravjem. Avgusta pa sem dobila nov zagon in se spravila sama na tek in se borila s svojo glavo, da ne bi znova prenehala. Sedaj ko sem na temu forumu pa priznam, da imam veliko več motivacije. Predvsem pa me dodatno stimulira občutek, ki ga dobim po teku.
Moj partner me podpira, spodbuja in če si želim njegove družbe se mi vedno (če omogoča čas) pridruži in prilagodi mojemu tempu.
Zaenkrat še ne hodiva na skupne tekme, ker sem jaz komaj začela pa kasneje če se bom približala njegovi razdalji, se bova verjetno videla samo na startu in potem ko me bo pričakal na cilju.

[Loni]

:) .. ali pa imamo tako čudovite partnerje/partnerke (kot npr. jaz), ki gredo z nami in nas v vseh bedarijah podpirajo.

In potem iz čudovitih rata ex, pa je

...Mislim, da se nisem za to poročil, da bi moja žena kdaj ratala ex.

Nace, to je letelo name in na mojo štorijo, ne nate in na tvojo ženo.

[majcha72]

Sama sem s tekom začela letos. Ena od stvari, ki sem se je lotila na poti k "boljši majchi72" (dolga zgodba). Vsekakor sem bila doma deležna velike podpore v smislu vzpodbujanja... Pa nič nerganja, ko je šla majcha72 po superge in je blo treba čuvat podmladek... Pa nič nerganja, ko je majcha72 prinesla domov kup tekaških cunc... Nekajkrat se mi je mož tudi pridružil pri teku. Sploh zdaj ima tudi on nekaj od tega, ker ne tečem več tri minute pa pol minuto peš... Zdaj je tako okužen tudi sam, da si tudi za na službeno pot spakira tekaške reči, česar prej nikoli ni počel.
Na tekme še ne hodim, imam pa vso podporo tudi za to. Morda bom šla že to soboto na Europa Donna tek v Mariboru. Če bomo že tam, se mi zdi škoda ne izkoristit. Edina tekma, ki je 100% je pa tako ali tako v domačem mestu, tako da ni problema. Pa skupaj greva na tekaški dan v Prebold. Ostale pa bodo izvedene, če bo možno, da iz tega nastane družinski izlet, sicer jih bo bolj malo. Nenazadnje tudi ne tečem zaradi neke tekmovalnosti ampak čisto iz sebe in zaradi sebe. Že od začetka planiram udeležbo na DM teku in LM, toliko, da malo doživiš tekaško vzdušje, pa da samega sebe malo "prečekiraš". Ostalo pa po navdihu. Ker poznamo še eno podobno družino je čisto mogoče, da bomo šli kdaj skupaj kam, pa naredili "športno druženje", kakšnih visokoletečih planov pa nimamo.

[natasa]

Zelo na kratko, ker je nekaj podobnega že pred kratkim že bilo.

Midva z možem tečeva oba tudi ultra teke, kar pomeni, da imava kar nekaj mesečnih km v nogah.
Mož teče že kakšnih deset leta sama pa ponovno brez pavze štiri leta.
Redko lahko tečeva oba hkrati, ker imava doma štiri letno punčko in sedemletnega fantka. Tek prilagajava dnevnemu urniku oz. otrokoma, ker ne želiva, da sta zaradi teka otroka prikrajšana za naju. Sem pa zelo vesela, ker se Luka ( sinek) navdušuje nad tekom in trenira atletiko že drugo leto. Teke, ki so v okolici Celja obiskujemo družinsko, če imajo organiziran tek za otroke tečeta tudi oba otročka ali pa v spremstvu babic in dedijev navijata za mamico in atija. Definitivno najlepši trenutek na tekmi, ko slišiš mami, mami, ...
Moram pa rečit, da naju je z možem tek predvsem povezal, in verjamem, da bi bilo veliko težje, če eden izmed naju ne bi tekel, saj težko razumeš nekoga, ki teče ob petih zjutraj ali desetih zvečer. Midva to razumeva.
Seveda se spodbujava! In če se mi kdaj ob devetih zvečer res ne ljubi tečit, me mož s kakšno spodbudno besedo le nažene .
V glavnem moram rečit, da je super, ker tečeva oba ( občasno smo že trije ) in sem po vsakem teku ponosna nanj in vem, da je tudi on name.

Lp, nataša

[mojA]

Tudi jaz čisto na kratko. Najprej sva tekla oba, sedaj tečemo vsi štirje. Najprej sva bila na tekmah sama, potem 3 , potem 4- ; postalo je kar drago, tako, da odkar smo tekači tržna niša(so se občutno dvignile startnine) dobro premislimo, kje se splača tečt. Najlepše mi je bilo, ko sta mi pred leti hčerki dejali, da sta ponosni, ker vsi tečemo. In v cilju, da sta ponosni name. Ni lepšega in ni boljše motivacije. Pa tisto: dejmo mami! Super je tudi, ker naju tek z možem povezuje. Skupaj načrtujeva, planirava in sploh je super. Ker so službe vedno daljše je zelo pomembno, da imata partnerja čimveč skupnih interesov - in šport je za to idealen saj na ta način aktivno skupaj preživiš prosti čas. ...

[BODOČA]

Mi smo 4 članska družinica v kateri z možem tečeva kar pridno. Sin se nama pridruži vsake toliko časa ali pa na kakšni krajši tekmi, kaže pa veselje do teka in to je veliko. Najmljaši pa še ne zna tečt . Drugače se mi pa zdi da naju je tek zbližal, saj ne zmanjka teme za pogovor in obojestransko navijanje in podpiranje. Na tekme hodiva skupaj, včasih cela družina (če dobiva nekoga za popazit otroka in navijat). Tek nam je v veselje, čeprav je včasih ob današnjem tempu življenja službah, šoli...grozno naporno. Se pa kljub temu trudimo

[Jančika]

Moža sem spoznala pred desetimi leti, takrat je že nekaj let tekel in se ukvarjal s karatejem, kasneje z judom. Jaz pa sem bila zavzeta aerobičarka, a sem preko tečaja samoobrambe presedlala na tae-bo.

Pred približno osmimi leti sem začela teči tudi jaz, pa ne zaradi moža. V bistvu sploh ne vem, zakaj; vedno se mi je zdelo strašno kul, če je kdo tekel . V vseh teh letih sva samo 4x tekla skupaj, od tega 3x na začetku, ko mi je bil res v veliko spodbudo. Drugače pa je on za hitre, jaz pa za dolge varijante (pri teku, hehe). Pa tudi čisto iz organizacijskega vidika bi težko tekla skupaj, saj imava dva mala otroka in ko eden teče, je drugi z njima.

Sčasoma sem tekla vedno več in grem tudi kdaj pa kdaj na kakšno tekmo. Tako da zdaj tečem bistveno več kot mož in pretekli vikend je prvič izrazil željo, da bi na kakšni tekmi tudi tekel, ne samo mene tja peljal in me pofotkal. Se že veselim.

[Loni]

Pa skupaj greva na tekaški dan v Prebold.

Se tam vidimo, jaz sem pregovorila sestro, da gre zraven.

[IRA]

Moža sem spoznala pred desetimi leti, takrat je že nekaj let tekel in se ukvarjal s karatejem, kasneje z judom. Jaz pa sem bila zavzeta aerobičarka, a sem preko tečaja samoobrambe presedlala na tae-bo.

Pred približno osmimi leti sem začela teči tudi jaz, pa ne zaradi moža. V bistvu sploh ne vem, zakaj; vedno se mi je zdelo strašno kul, če je kdo tekel . V vseh teh letih sva samo 4x tekla skupaj, od tega 3x na začetku, ko mi je bil res v veliko spodbudo. Drugače pa je on za hitre, jaz pa za dolge varijante (pri teku, hehe). Pa tudi čisto iz organizacijskega vidika bi težko tekla skupaj, saj imava dva mala otroka in ko eden teče, je drugi z njima.

Sčasoma sem tekla vedno več in grem tudi kdaj pa kdaj na kakšno tekmo. Tako da zdaj tečem bistveno več kot mož in pretekli vikend je prvič izrazil željo, da bi na kakšni tekmi tudi tekel, ne samo mene tja peljal in me pofotkal. Se že veselim.

Ta je pa dobra ... ha ...
Očitno bodo tudi pri vama otroci in babice navijali na tekmah

Drugače pa ... nekje sem zasledila, da je ta tema že bila.
Mi je žal, nisem je našla

Pri meni pa je tako, da počasi tudi jaz mojega "uvajam" v tek.
Po srcu je sicer nogometaš, a ko se šola in enoizmenski urnik enkrat prelevi v vse mogoče variante je težo še kaj resnega trenirat ...

Tako, da se je čisto zapustil. Sedaj nekako počasi teka z mano. Trenutno se mi (kadar gre) zdi full fino.
Jaz imam za enkrat še kar dobro kondicijo, on tolko slabšo in lahko kar v štric tečeva ... ampak, ko se bo on malo natreniral bo pa verjetno kar hitro konec veselja - mu bo ratalo dolgočasno sprehajat se z mano

No, upam, da bo trajalo čim dlje ... sem počasi ravno začela uživat v družabnih tekih