- 21 Sep 2008, 18:10
#147852
Najprej miljonkrat hvalavsem so-tekačem, vsem navijačem, gledalcem, pohodnikom, bilo je super 
.
Laufer se mi je pridružil na poti, da se ne bom boga reva
sama se kje za kantonom zataknila in pol ne najdla več, ne do Lj. ne do Berlina. Ampak je šel samo gledat 
, ne tečt 
, ker je kao zamudu prijavo 
.
Na prijavni službi sem ugotovila, da se še vedno da prijavit in Lauferju to takoj predočila. In mu, revežu
, ni preostalo drugega, kot da gre. In to kot Kraški tekač, najboljši , najlepši 
(no, to ne vem), kot Knavs (a sem prou napisala?). TF mu mora dati prvi opomin 
. Bi dodala«pred izključitvijo«, pa si ne upam, kdo bo pa še mene bogo revo spremljal na norih dirkah? 
Torej smo šibali: Laufer alias Knavs (št. 412, za evidence), Lonely, pa Ro-Ko, pa še Predrag. Laufer in Predrag sta štartala bolj od spredi, mene so pustili, polža, zadi. Tok sem hitela, da bi ju le ulovila, da sem ju na enem ovinku nehote prešišala in pol šibala in šibala
, pa ju ni blo nikjer, jasno, če sta pa bila za mano 
. Pa sem ju le ugeldala in pol smo šli skupi.
Dva častna kroga okoli Kopra, podrobni ogled Luke Koper, smo si zbrali vsak svojo makino
in jim bomo dovolili, da nam jo podarijo . Tam v Luki so nam eno km oznako ukradli, zato da smo mislili, kok je Luka večja in največja.
Pa klanci (Laufer bi po rokovem teku rekel, a so sploh kje bli), pa malo gor, bolj malo dol, vetrček je bremzal. Na naši, slovenski strani je bila samo voda
, na oni drugi strani pa tudi še kaj drugega. Na 15. km se je Laufer odločil, da je odtekel svoje in je začel zabušavati, pa sva jo s Predragom mahnila naprej, zame niti ne tako lagano sportski. Laufer in Predrag hvala za družbo, pomoč, potrpljenje in kolegialnost do 15 km, Predrag hvala za isto za vse naslednje km, s tabo mi je bilo ful lažje, glih tolk si vleku, da sem zmogla in te dohajala.
da ne pozabim, tele km oznake so bile čudne, Garmin mi je nameril celih 20,59 km in ne 21.
Navijači (Ira in njen najdražji, hvala, čeprav vaju nisem posebi vidla, ampak, razumta, sem mela enga frajerja zraven).
Na cilju smo se šli stuširat, voda ledeeeeeeeno mrzla, brrrrrrr, me še vedno malo zmrazi. Pašta pa samo za pravojedce, torej z mesom, nič za krivojedce. Sva z Lauferjem malo kombinirala: jaz sem kot otroci brskala meso stran, on pa makarone, pol sva pa krožnike zamenjala. Majnkalo pa mi je sadje. Poleg druge hrane za krivojedce.
Tole so pa slike, jih je bolj mal, ampak so pa le dokazi. Za količino slik je kriv Laufer, ker je obljubu, da bo slikal, pol pa nič, ker ti gre kr tečt.
http://picasaweb.google.com/7.pomlad/Koper2EuroMaraton#
na koncu ni smejkotov, je brez tega dost dolgo poročilo
.
Laufer se mi je pridružil na poti, da se ne bom boga reva
sama se kje za kantonom zataknila in pol ne najdla več, ne do Lj. ne do Berlina. Ampak je šel samo gledat , ne tečt , ker je kao zamudu prijavo .
Na prijavni službi sem ugotovila, da se še vedno da prijavit in Lauferju to takoj predočila. In mu, revežu
, ni preostalo drugega, kot da gre. In to kot Kraški tekač, najboljši , najlepši (no, to ne vem), kot Knavs (a sem prou napisala?). TF mu mora dati prvi opomin . Bi dodala«pred izključitvijo«, pa si ne upam, kdo bo pa še mene bogo revo spremljal na norih dirkah?
Torej smo šibali: Laufer alias Knavs (št. 412, za evidence), Lonely, pa Ro-Ko, pa še Predrag. Laufer in Predrag sta štartala bolj od spredi, mene so pustili, polža, zadi. Tok sem hitela, da bi ju le ulovila, da sem ju na enem ovinku nehote prešišala in pol šibala in šibala
, pa ju ni blo nikjer, jasno, če sta pa bila za mano . Pa sem ju le ugeldala in pol smo šli skupi.
Dva častna kroga okoli Kopra, podrobni ogled Luke Koper, smo si zbrali vsak svojo makino
in jim bomo dovolili, da nam jo podarijo . Tam v Luki so nam eno km oznako ukradli, zato da smo mislili, kok je Luka večja in največja.
Pa klanci (Laufer bi po rokovem teku rekel, a so sploh kje bli), pa malo gor, bolj malo dol, vetrček je bremzal. Na naši, slovenski strani je bila samo voda
, na oni drugi strani pa tudi še kaj drugega. Na 15. km se je Laufer odločil, da je odtekel svoje in je začel zabušavati, pa sva jo s Predragom mahnila naprej, zame niti ne tako lagano sportski. Laufer in Predrag hvala za družbo, pomoč, potrpljenje in kolegialnost do 15 km, Predrag hvala za isto za vse naslednje km, s tabo mi je bilo ful lažje, glih tolk si vleku, da sem zmogla in te dohajala.
da ne pozabim, tele km oznake so bile čudne, Garmin mi je nameril celih 20,59 km in ne 21.
Navijači (Ira in njen najdražji, hvala, čeprav vaju nisem posebi vidla, ampak, razumta, sem mela enga frajerja zraven).
Na cilju smo se šli stuširat, voda ledeeeeeeeno mrzla, brrrrrrr, me še vedno malo zmrazi. Pašta pa samo za pravojedce, torej z mesom, nič za krivojedce. Sva z Lauferjem malo kombinirala: jaz sem kot otroci brskala meso stran, on pa makarone, pol sva pa krožnike zamenjala. Majnkalo pa mi je sadje. Poleg druge hrane za krivojedce.
Tole so pa slike, jih je bolj mal, ampak so pa le dokazi. Za količino slik je kriv Laufer, ker je obljubu, da bo slikal, pol pa nič, ker ti gre kr tečt.
http://picasaweb.google.com/7.pomlad/Koper2EuroMaraton#
na koncu ni smejkotov, je brez tega dost dolgo poročilo
, ki mi je omogočil današnji tek, vendar sem mu takoj povedal, da še zdaleč nisem tako hiter kot on, vendar sprememba imena ni bila možna.
), morda je bila proga res nekoliko krajša, ampak dobre rezultate lahko pripišemu tudi lahki progi, tisti omembe vreden vzpon po Ankaranu pa se je potem samo dolgo spuščal tako da je človek lahko zopet dobro zadihal.
