- 03 Nov 2008, 17:00
#155938
(Krompirjeve) počitnice so prva priložnost, da šolarji lahko končno za kako urico dlje poležimo v jutro, se naspimo ter se spočijemo. Tudi jaz. Le, da si nabiranje novih moči predstavljam malce drugače. Meni počitek oz. relaksacijo predstavlja gorski tek. "Paradoks," boste rekli! Kako je mogoče, da te tako težka in ekstremno naporna športna aktivnost, spočije? Ravno o tem govori ta blog.
Sam se opazil, da se pri meni pojavlja utrujenost v dveh ločenih oblikah.
· Kot prvo bi omenil FIZIČNO UTRUJENOST. Ta se ponavadi pojavi, kot prva in je rezultat fizičnega dela, športnih aktivnost, ipd. V mojem primeru pa je najpogostejši razlog (in verjamem, da tudi pri večini ostalih srednješolcev) premajhna količina spanca, kot posledica vedno (prezgodnjega) jutranjega vstajanja. To jutranje mučenje naših budilk vsak rad okrivi za našo nezbranost. Mnogo težje pa priznamo, da si spanec sami največ skrajšamo s tem, ko zvečer "žee ne moremo iti spat".
· Druga vrsta utrujenost je pa PSIHIČNA UTRUJENOST. Daleč najpogostejši razlog zanjo je stres. Ta se pojavlja povsod v družbi sodobnega človeka. V službi na delovnem mestu (npr. srečanje z nezadovoljnim šefom), v šoli (npr. ko "moliš" da ne bi bil danes vprašan snov) med konfliktnimi situacijami, ob občutku fizične ali psihične ogroženosti, ipd. Ta vrsta urejenosti se mora dalj časa seštevati, da nas sesuje. Ko pa pride do kolapsa, pa so njene posledice lahko mnogo hujše, kot pri fizični. Tudi preprostega zdravilo ni zanjo.
Sam pa sem prišel do spoznanja, da svojo psihično utrujenost najlažje sproščam tako, da se letom FIZIČNE AKTIVNOSTI. In bolj, ko sem fizično utrujen, bolj sem psihično spočit. S tem pa zdrav! In bolj zadovoljen ter samozavesten. Stvar pa gre tudi v obratni smeri. Ko imam treninga enkrat dovolj, ko sem se naužil lepot in gora ter, ko nosim s seboj le še utrujene noge, je čas za regeneracijo. To pa je pri meni spet PSIHIČNA AKTIVNOST pod katero jaz smatram intelektualno delo ter učenje. Torej krog je tako sklenjen, kot sta povezana tudi oba dela človeka: njegova zunanjost in notranjost.
To je moja teorija, ki jo sam ne morem potrditi, ker nisem psiholog.
CELOTEN BLOG NA: http://bojanambrozic.spaces.live.com/bl ... 7767.entry
Sam se opazil, da se pri meni pojavlja utrujenost v dveh ločenih oblikah.
· Kot prvo bi omenil FIZIČNO UTRUJENOST. Ta se ponavadi pojavi, kot prva in je rezultat fizičnega dela, športnih aktivnost, ipd. V mojem primeru pa je najpogostejši razlog (in verjamem, da tudi pri večini ostalih srednješolcev) premajhna količina spanca, kot posledica vedno (prezgodnjega) jutranjega vstajanja. To jutranje mučenje naših budilk vsak rad okrivi za našo nezbranost. Mnogo težje pa priznamo, da si spanec sami največ skrajšamo s tem, ko zvečer "žee ne moremo iti spat".
· Druga vrsta utrujenost je pa PSIHIČNA UTRUJENOST. Daleč najpogostejši razlog zanjo je stres. Ta se pojavlja povsod v družbi sodobnega človeka. V službi na delovnem mestu (npr. srečanje z nezadovoljnim šefom), v šoli (npr. ko "moliš" da ne bi bil danes vprašan snov) med konfliktnimi situacijami, ob občutku fizične ali psihične ogroženosti, ipd. Ta vrsta urejenosti se mora dalj časa seštevati, da nas sesuje. Ko pa pride do kolapsa, pa so njene posledice lahko mnogo hujše, kot pri fizični. Tudi preprostega zdravilo ni zanjo.
Sam pa sem prišel do spoznanja, da svojo psihično utrujenost najlažje sproščam tako, da se letom FIZIČNE AKTIVNOSTI. In bolj, ko sem fizično utrujen, bolj sem psihično spočit. S tem pa zdrav! In bolj zadovoljen ter samozavesten. Stvar pa gre tudi v obratni smeri. Ko imam treninga enkrat dovolj, ko sem se naužil lepot in gora ter, ko nosim s seboj le še utrujene noge, je čas za regeneracijo. To pa je pri meni spet PSIHIČNA AKTIVNOST pod katero jaz smatram intelektualno delo ter učenje. Torej krog je tako sklenjen, kot sta povezana tudi oba dela človeka: njegova zunanjost in notranjost.
To je moja teorija, ki jo sam ne morem potrditi, ker nisem psiholog.
CELOTEN BLOG NA: http://bojanambrozic.spaces.live.com/bl ... 7767.entry