Vse štima, samo psov pa res ne prenesem. Sorry. Bojim se jih in hkrati mi grejo na živce. Na prejšnji 6 km progi sem jih vsak dan srečala vsaj 20 (ne lažem, ker je v bližini pasje zavetišče in jih prostovoljci sprehajajo), od tega je vsaj eden od domačinov, ki ni privezan in prileti na cesto.
Zato sem zamenjala traso, je ravno tako 6 km in po poti samo dva psa. Od tega je eden vedno fraj, pa me samo pomilovalno gleda, drugi je pa v velikosti mačke, a hud, samo so lastniki vedno kje v bližini. Upam, da tako ostane.